O pobudah upokojencev za izboljšanje njihovih razmer so se pogovarjali z Janezom Sušnikom, predsednikom Zveze društev upokojencev Slovenije.
Potem ko je prejšnji teden že izvedel redno uskladitev pokojnin, je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje predvčerajšnjim sprejel sklep o izredni uskladitvi pokojnin. Pokojnine bodo od 1. aprila višje še za 1,1 odstotka, višji zneski pa bodo izplačani z aprilskimi pokojninami konec aprila.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je nedavno predlagal dve uskladitvi pokojnin, redno, ki bo izplačana že ta mesec, in v maju še izredno. Kaj pomenita?
»Prva, redna uskladitev pokojnin gre po sistemskem zakonu, in sicer na podlagi rasti življenjskih stroškov in povprečnih plač. Ni pa v tem zakonu upoštevana gospodarska rast, zaradi katere bi sedaj po končani gospodarski krizi lahko postopoma nekoliko zviševali pokojninske prejemke. Z drugo, majsko uskladitvijo pokojnin, ki pa je izredna, bi lahko dosegli, da se ublaži zaostanek iz obdobja večletne finančne krize, ki je pogubno vplival na raven pokojnin in drugih prejemkov, še zlasti uživalcev najnižjih pokojnin. Mi smo se ves čas naprezali, da bi bila izredna uskladitev nekoliko večja, ne zgolj 1,1 odstotka, pač pa vsaj dva. Z izrednimi uskladitvami bi vsaj deloma nadomestili negativne učinke interventne zakonodaje, ki je od leta 2010 naprej po predhodnih ocenah vplivala na znižanje ravni pokojnin oziroma za 8,4 odstotka neizplačanih pokojnin. Toliko nam najbrž ne bo uspelo doseči, veseli bi bili, če bi nam poravnali vsaj polovico. Tako bi poleg rednega usklajevanja, za katerega obljubljajo, da se bodo odslej zakona držali, z izrednim poravnali dolgove upokojencem za nazaj. Kako bo to veljalo za naprej (po volitvah), je težko reči, ali bomo lahko še prišli do zahtevka izrednega usklajevanja.«
Lani ste dosegli tudi povečanje minimalne pokojnine, izboljšuje se tudi letni dodatek za upokojence. Kako so upokojenci s tem zadovoljni?
»Najnižja pokojnina zadeva kar 53 tisoč upravičencev, ljudje so zelo hvaležni, da smo oktobra lani to dosegli. Prej je bila minimalna pokojnina 442 evrov, dosegli smo 500 evrov, kolikor je za 40 let dela še vedno malo, če vemo, da je prag revščine 620 evrov. Tudi ljudje pravijo, saj ni veliko denarja, ampak nekaj pa vendarle je, ko so tisti najnižji k prejšnjemu znesku dobili še dodatnih 60 evrov. Naše pokojnine so odvisne od plač, ki jih prejemamo v aktivnem obdobju, zato smo dali tudi pobudo o višji minimalni plači. Bomo videli, kako bomo uspešni. Lobiramo pri vseh strankah, nekatere med njimi nam dajejo močno podporo. Kar pa zadeva letni dodatek za upokojence, bo letos nekoliko večji. V zgornjem razredu (od 760 evrov pokojnine), kjer so prej prejeli 90 evrov, bodo sedaj 100 evrov, v nižjih pa glede na lestvico prejemkov sorazmerno več.«
Kaj pa ostali prejemki?
»Do pravice, kot je pogrebnina, ki so jo v preteklosti dobivali vsi svojci umrlega, so sedaj upravičeni zgolj nekateri po socialnem cenzusu. Prejšnje univerzalne pravice za vse nam sprostitev interventne zakonodaje ni prinesla nazaj. Ohrani naj se vsaj posmrtnina, do katere so upravičenci upravičeni do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka v višini 288 evrov v enkratnem znesku.«
Predlagate tudi spremembo lestvice za odmero pokojnine, ki bi izboljšala razmerja med pokojnino in plačo, ki je zlasti za moške zelo nizka. Kakšen je vaš predlog?
»Uveljavi naj se sprememba lestvice za odmero starostnih (s tem pa tudi predčasnih in invalidskih) pokojnin, določenih v pokojninskem zakonu, in sicer tako, da bi uživalcem zagotavljala za 40 let pokojninske dobe pokojnino najmanj v višini 62,5 odstotka od pokojninske osnove. Postopno naj se zvišuje lestvica od sedanjih 57,25 odstotka za moške tako, da se v letu 2022 izenači z lestvico za ženske (61,5 odstotka) in v letu 2023 za oba spola zviša na 62,5 odstotka za 40 let pokojninske dobe. Vemo, da so naše pokojnine odvisne od plače in se bodo tudi povečevale v skladu z rastjo plač. Redne pokojnine so odvisne od pokojninske osnove, od 24 najbolj ugodnih delovnih let. To obdobje se vsako leto še povečuje. V preteklosti se je za odmero pokojnine jemalo deset najugodnejših let. Mi mislimo, da je 25 let odločno preveč in bi se tu moralo ustaviti. Tudi za ta zakonodajni predlog ne vemo, kakšna bo njegova usoda, saj so volitve in s tem novi mandat vse bližje.«
Kakšna pa bo usoda demografskega sklada in ostalih zakonov, kjer ima zveza upokojencev svoje predloge?
»Bojim se, da zakona o demografskem skladu v tem mandatu ne bo. Želel bi si vsaj, da bi nam uspelo uveljaviti zakon o dolgotrajni oskrbi, na katerega čakamo dvanajst let in bi ga bilo res nujno sprejeti. Poleg tega smo dali tudi predloge k zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.«
Intervju smo našli na spletnem portalu ZDUS, Vir: Times.si