»Najbolj poznana zdravila, ki povzročijo preobčutljivost kože za sonce, so iz skupine nesteroidnih protivnetnih in protirevmatičnih zdravil, tudi v obliki kreme ali gela za nanos na kožo, nekatera zdravila za zdravljenje okužb z bakterijami, zdravila za zdravljenje hujših oblik aken, določena zdravila za odvajanje vode iz telesa, tudi nekatera zdravila za zdravljenje psihoz in depresije ter določena zdravila za zdravljenje srčnih aritmij,« pravi mag. Nina Pisk iz Gorenjskih lekarn.
Za nastanek te preobčutljivosti sta potrebna za UV sevanje občutljiva snov in UV sevanje. Spremembe na koži sproži svetloba in prisotnost tuje snovi (fotosenzibilizator), ki jo na kožo nanesemo od zunaj ali pa v kožo pride po krvnem obtoku, potem ko smo jo zaužili ali vnesli z vdihavanjem. »Preobčutljivost na koži se lahko razvije kot posledica fototoksičnosti ali fotoalergične reakcije. V primeru fototoksičnosti se razvije fotokemijska reakcija v koži, ki je posledica zaužitih ali na kožo nanesenih kemičnih snovi, na katere delujejo UV-žarki. Nastopi izključno na predelih, ki so bili izpostavljeni UV-žarkom. Meja med prizadetimi in neprizadetimi deli je dokaj ostra. Na koži se pokažejo enaki znaki, kot pri običajnih sončnih opeklinah,« razloži mag. Pisk in nadaljuje, da je malce drugače pri fotoalergijskih reakcijah, kjer se sicer imunološko neaktivno zdravilo ali njegov delec spremeni v telesu tujo snov (alergen), ki je nato izpostavljena številnim imunološkim dogajanjem. »Do reakcije običajno ne pride po prvem izpostavljanju sončnim žarkom, pojavi se po drugem ali naslednjih stikih s sončno svetlobo. Preden se alergijska reakcija razvije v polni meri, mine kar nekaj časa, lahko celo teden ali dva. Na koži se pojavijo srbeča rdečica in mehurčki, pozneje sledi luščenje prizadetih predelov. Spremembe niso ostro omejene od preostale kože in se lahko širijo tudi na predele telesa, ki niso bili v stiku s sončno svetlobo. Tudi po prenehanju izpostavljanju soncu ali uporabe zdravila lahko mine več tednov, preden spremembe na koži izzvenijo,« še dodaja mag. Nina Pisk.
V nekaterih primerih se lahko neželeni učinki zmanjšajo že z uporabo izdelkov za zaščito pred soncem z visoko stopnjo zaščite, v vsakem primeru pa Piskova predlaga, da se kadar jemljete katero koli zdravilo, izdano na recept ali brez recepta, o morebitnem vplivu zdravila na preobčutljivost kože za sonce posvetujte s farmacevtom v lekarni že pred izpostavljanjem sončni svetlobi. Podatki so sicer navedeni tudi v priloženem navodilu za uporabo zdravila. »Če sumite, da so spremembe na koži nastopile zaradi uporabe zdravil, prenehajte z izpostavljanjem soncu ter poiščite strokovno pomoč in nasvet. V lekarni se dogovorite za osebni posvet z lekarniškim farmacevtom. Storitev se imenuje pregled uporabe zdravil in poteka v ločenem svetovalnem predelu lekarne,« še dodaja.
V Sloveniji imamo 338 javnih lekarn, ki delujejo skladno z Zakonom o lekarniški dejavnosti. Osnovni namen lekarniške dejavnosti je namreč zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter svetovanje glede njihove varne, pravilne in učinkovite uporabe, pacientom in ostalim zdravstvenim delavcem. Poleg tega pa lekarniška dejavnost zagotavlja tudi farmacevtsko obravnavo pacientov za ohranjanje zdravja in doseganje pričakovanih kliničnih, humanističnih in ekonomskih izidov zdravljenja z zdravili.