KOLUMNA: Prijateljstvo na stara leta

V našem malem mestu se že od nekdaj vsi poznamo. Pa tudi vemo vse od vseh, včasih še kaj več kot oni sami.
Prijateljstvo ne pozna let. (foto: pexels.com)
Prijateljstvo ne pozna let. (foto: pexels.com)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila

Že od rojstva živim tukaj, tukaj sem spoznala moža, se poročila, naredila sva hišo, imela otroke in vnuke. Lepo nam je bilo, srečno smo živeli vse do moževe bolezni in nato smrti. Ni lahko ostati sam po več kot štiridesetih letih skupnega življenja. Sam skoraj ne znaš več dihati, kaj šele kaj drugega. A moraš. Tudi jaz sem se nekako pobrala, imam še otroke, dva vnuka in štiri vnukinje. Obiskujejo me, a imajo svoje življenje. Tega se zavedam in jim nočem biti v breme. Ker pa ne maram samote, že prej sva z možem hodila med ljudi in imela kar nekaj prijateljev, sem sklenila, da je čas, da si poiščem nove prijatelje. Veste, ko ostaneš sam, nekako izgubiš tudi stike s tistimi prijatelji, ki so že v paru. Vdove se družimo z vdovami, vdovci z vdovci, samski s samskimi. Morda zato, ker najbolje razumemo drug drugega in snovi za pogovor ne zmanjka.

Ko sem ovdovela, sem kmalu začela hoditi med ljudi. Sprva ni bilo lahko in sem večkrat jokala, ko sem se iz delavnic ali predavanj vrnila v prazno hišo, potem pa sem se navadila. Navezala sem stike z drugimi samskimi in med njimi našla kar nekaj prijateljev. Najbolj zanimivo pa je to, da sem dobila novo prijateljico, osebo, ki jo poznam že skoraj vse življenje, saj sva odraščali v istem kraju. Nikoli mi ni bila pretirano simpatična, nikoli se nisva družili, niti pozdravili. Potem pa sva na brezplačnemu tečaju računalništva po naključju sedeli skupaj in pogovor je stekel. Malce sem bila presenečena, nisem si mislila, da je tako prijetna sogovornica. Po tečaju pa me je povabila še na kavo in tortico. Šla sem in najin obisk slaščičarne je trajal kar tri ure! Ugotovili sva, da imava veliko skupnega, zares sva se ujeli.

Sedaj se druživa vsak dan in odkar imam novo prijateljico, je dan lepši, prijaznejši in bolj nasmejan. Letos bova šli skupaj na morje in komaj čakam.

Kaj sem vam želela povedati s tem zapisom? Ne sedite doma, ne smilite se sami sebi. Točno ta hip je v vaši bližini polno ljudi, ki so sami, osamljeni, ki si želijo družbe in ki bi lahko bili vaši prijatelji. Odločite se in pretrgajte vezi samote in pojdite ven, med ljudi, med smeh, med dogodivščine!

Sreda je na portalu MojaLeta.si rezervirana tudi za kolumne! Pošljite nam svoje misli, svojo zgodbo, kolumno, zapis o čemerkoli in objavili bomo, vam pa podarili lepo nagrado naravne kozmetike Sevilla.

Svojo kolumno pošljite na naslov urednistvo@mojaleta.si, s pripisom Sreda je čas za kolumne! Če bo vaša kolumna objavljena, prejmete izdelek naravne kozmetike Sevilla.

Morda te zanima tudi:

KOLUMNA: Ko po šestih letih vnuku pomahaš v slovo

Ni mi bilo lahko in le s težavo sem zadrževala solze. M...

MOJ NASMEH: Zobni kamen, karies in še kaj

Ne gre tako hitro kot sem si predstavljala. Preden se v...

KOLUMNA: Rutina

Ko nas takole rutina zaziba v vsakdan, pozabljamo, da s...

KOLUMNA: V soju svojega potu

Bolj kot se trudimo, da bi nas opazili, manj opazni smo...

KOLUMNA: Gužva je

Predvsem na avtocestah, ki vodijo na Hrvatsko, gužve pa...

KOLUMNA: Po jagode

Slikarka Nejka me je povabila iti nabirat jagode. Na op...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Trezika Vidovič

Trezika Vidovič
upokojena vzgojiteljica


"Prave odločitve me peljejo v pravo delovanje v življenju. Držim se zakona privlačnosti. Tisto, kar privlačiš, dobiš. Dobila sem življenje!"

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2019 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.