Kaj beremo zadnje dni po medijih? Odstopil predsednik stranke, odstopil minister, odstopil še predsednik Vlade. A to si lahko privoščijo in naj bi bilo popolnoma sprejemljivo.
A če pogledam na celotno situacijo iz svojega zornega kota, vidim drugače. Če bi jaz po 25 letih dela rekla, da imam dovolj, da ne morem ničesar spremeniti, da mi drugi nagajajo in bi dala odpoved, potem ne bi več imela ne plače, danes ne prijemala niti teh šeststo evrov pokojnine. Mislim, da se predsedniku Vlade za kaj takšnega ni potrebno bati. Še vedno bo imel plačo in kasneje tudi pokojnino. Nihče ne bo dejal, ko se mu bo določala višina pokojnine, da je odnehal. Odnehal zaradi ljudi, ki jih je sam izbral, jaz svojih sodelavcev namreč nisem mogla.
In kaj bo sedaj? Predčasne volitve z enimi in istimi igralci. Levi udrihajo čez desne, desni čez leve. Levi pravijo, da je prvak desnice kriv za vse tegobe in težave. Morda sem pa za ščepec bolj desna, saj mi te trditve nekako ne gredo v glavo. Kako naj bo ena oseba kriva za vse težave in tegobe slovenskega naroda? Morda je pa edini, ki si upa stati za svojim imenom?
Če pogledamo na levo stran, vsake toliko let lansirajo na trg nov obraz. Magister, doktor, igralec, šaljivec, obraz, ki je prikupen in ga bo množica sprejela. Ker je nov in drugačen. Pa je res? Kdo bo naslednji? In kaša se kuha dalje. Nihče pa ne reče nič, ko skipi. Le v nov lonček se jo prestavi.
Smo pozabili, kako je bilo na zadnjih volitvah? Volili smo in z največ glasovi izvolili drugo stranko. A ker niso mogli sestaviti vlade, je na vrsto, da se dokaže, prišla drugo izvoljena stranka. Ta je sestavila koalicijo s tistimi, ki jih je sama izbrala!
Tudi tega ne razumem, kako lahko podpora določeni stranki zraste le s tem, ko se zamenja njen predsednik? Bo sedaj kaj drugače? Je nova predsednica res dovolj, da bo korenito spremenila razmišljanje celotne stranke in se zavzela za upokojence ali je to bilo neizbežno, saj v nasprotnem upokojenci ne bi več volili te stranke?
Tudi tako imenovanih Jugo – nostalgikov ne razumem. Si res želijo nazaj v tisti režim? Mislim, da ne. Mislim, da si nihče izmed nas ne želi več tako zaprtih meja, goriva na bone in pionirskih časov. Mislim, da bi danes vsi ti Jugo-nostalgiki kaj hitro zbežali iz tistih časov, če bi se spet tam znašli. Je pa res, da morda marsikdo izmed njih ne pogreša tistega režima, temveč nekaj več. Mladosti. Takrat smo bili mladi, polni zagona, energije. Zato smo se imeli lepo. Ker smo bili mladi in ne, ker smo morali v dolgih vrstah stati pred trgovino in čakati na žakelj cementa.
Razočarana sem in užaljena. Ker ko smo izvolili svojo državo, smo vodenje zaupali v roke inteligentnim in visoko izobraženim ljudem. Tem smo verjeli, da bodo uredili sodstvo tako, da bo pravično in ne, da bo odpuščalo milijonske dolgove, da bodo uredili zdravstvo tako, da bo zdravilo ljudi in da bodo mladi imeli lahko sanje in motivacijo ustvarjati v naši lepi domovini. In nenazadnje, da si bomo lahko mi, upokojenci privoščili dom za ostarele. Nič od tega se ni uresničilo. Naši politiki pravijo, da se ne gredo več. Ne gredo več s sodelavci, ki so si jih izbrali sami.
Kaj pa preostane nam? Kaj naj rečemo mi, upokojenci? Kaj naj reče slovenski narod? Bomo kar prenehali? Prenehali živeti? Prenehali obstajati? Prenehali verjeti in upati?
