Med umikom in urbanostjo
“Med umikom, digitalizacijo in sodelovanjem” je bila tema nedavnega posvetovanja Mreže slovenskih univerz za tretje življenjsko obdobje.
Za kakšen umik gre? Umik pred Covidom 19 v varno okolje doma? Umik iz predavalnic na splet? Umik starejših, ki se sedaj starajo doma in v svojem lokalnem okolju, ker se bojijo hitrega sveta mladih. Ali pa gre za inovativno raziskovalno temo študijskega krožka Trgi, ulice in stavbe okoli nas na UTŽO Ljubljana, ki preučuje dilemo med umikom starejših iz sveta dejavnih in njihovo urbanostjo (sodelovanje z drugimi, negovanje svoje identite v mestnem okolju, povezanost s preteklostjo mesta).
Člani tega študijskega krožka so tako pomenovali tudi razstavo 65+, Med umikom in urbanostjo, ki je nastala pod okriljem Društva arhitektov Ljubljane in njegove letne razstave Vizije so. Razstavo je v Galeriji Kresija postavila in zasnovala skupaj s člani študijskega krožka mentorica arh. Meta Kutin.
Umik in osamitev delujeta kronično stresno
Umik pomeni osamitev, ta pa je kroničen dejavnik stresa. Človeka namreč prizadene stres, če je dražljajev preveč ali premalo. Študenti SUTŽO, ki na digitalizacijo izobraževanja niso pristali, in mi vsi, smo si postavljali vprašanja: »Kako zdaj živeti v »ječi« zaprtja in umika? Kako ohraniti odnose z bližnjimi? Ali pa kar, kako ohraniti zdravo pamet? Vsi skupaj smo prišli do spoznanja: umik se ne sme spremeniti v nekaj, kar nas ogroža, marveč v nekaj, kar je lahko prednost.
Umik se ne sme spremeniti v nekaj, kar nas ogroža
Početi velja nekaj, za kar sicer običajno nimamo časa in energije. Početi vse, a na drug način- tudi ob pomoči digitalne tehnologije. Umik ali zaprtje nista počitnice, marveč delo... Razmislek smo podprli s teorijami psihologije vesoljcev, s katero se ukvarja ruska raziskovalka Ana Jusupova. Kaj pravi?
Prva „zaprtost“ v Evropi
Umik je bil prva „zaprtost“ v Evropi od padca berlinskega zidu dalje. Menjali smo način dela. Delo je postalo delo na daljavo. V stiku z drugimi, tudi bližnjimi, smo bili predvsem na daljavo. Nad nas so se zgrnila številna gospodinjska in družinska opravila. Delati smo morali avtonomno, naloge so se razvejale. Morali smo si sami postaviti delovni urnik, delo načrtovati….Vse to je dejavnik stresa.
Omejitev bivanjskega prostora?
Nismo mogli v restavracije, kino, predavalnice… v tuje kraje. Kako smo si v družinskem stanovanju izborili vsaj občasno osebni prostor, ki ga vsi potrebujemo? Zamislite si, da potujete v polnem vagonu vlaka. Kaj vas moti? Klepetanje!, Telefoniranje? Kaj vas še moti nasploh? Preveč informacij, kar vodi v anksioznost.
Kaj bi morali v času zaprtja storiti? Brati, poslušati slušne knjige, pisati dnevnik, biti v dialogu sami s seboj in drugimi. Trpeli smo, tudi, zato, ker se nam je zožal čutni prostor in smo se tako vrgli na hrano. Kuhali smo raznoliko hrano, kajti bila nam je v razvedrilo. Tudi vesoljci se veselijo spremembe v hrani!
Prikrajšani smo bili za poglede. Tudi vesoljci so in največje razvedrilo jim je opazovanje zemlje, ki je zanje nekaj domačega, poznanega, trdnega!
Zdaj je pomembno, da si obnovimo socialni krog
Tudi mi smo radi gledali filme, ki so prikazovali odprto morje, širne pokrajine. Nekateri so si kupili globus zemljevide sveta. Zakaj? Kar tako?
Gledali smo v zaslone, fizično smo bili nedejavni. V socialnem pogledu smo tudi bili prikrajšani. Krog tistih, s katerimi smo bili v komunikaciji, se je ožal. Zdaj je pomembno, da ga obnovimo.
V umiku se zakonca znova spoznata, se sprejmeta ali pa tjudi ne
Spreminjali so se odnosi v zakonu. Tisti, ki so bili zmožni biti tiho drug ob drugem, so bili na boljšem, drugi so se sprli. Večkrat so se morda tudi razšli. Spremenilo se je zaznavanje časa. Raje smo živeli ponoči.
Potrebno je bilo organizirati, strukturirati čas. Paziti smo morali, da nismo preveč časa preživeli pred zasloni. Če pa je temu bilo tako televizije nismo gledali, televizija je gledala nas.
Drsimo v po-covidno obdobje Kaj zdaj?
Obvladajmo frustriranost, ki se je nabrala. Bodimo strpni do drugih. Postavimo si jasne cilje in stroge urnike. Pazimo, da bo gibanja dovolj in drugih fizičnih dejavnosti prav tako. Vse povedano velja tudi za prehajanje v pokoj in življenje v pokoju- Na Slovenski UTŽO to dobro vemo.
Arhitektka Meta Kutin je mentorica na SUTŽO in doktorska študentka na Fakulteti za arhitekturo. Preučuje vpliv prostora na izobraževanje starejših.
Dr. Dušana Findeisen je soustanoviteljica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, izvedenka z izobraževanje in druga vprašanja starejših.
Z izobraževanjem starejših, ki ga je prva uvedla v Federativno Jugoslavijo, se ukvarja že več desetletij. Bila je izvedenka Age Platform Europe in zunanja izvedenka Evropske komisije za izobraževanje starejših. Je ustanoviteljica Šole za tretje življenjsko obdobje leta 1984 in soustanoviteljica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, podpredsednica obdonavskega združenja DANET, avtorica več monografij in več sto člankov ter soavtorica več kot 25 evropskih projektov na temo družbeno angažiranega izobraževanja in družbeno angažirane umetnosti starejših.