Če vam nekdo reče, da se v njihovi družini, v njihovi skupnosti nikoli ne skregajo, nikoli ne prepirajo, ne govori resnice ali pa se sploh ne zaveda, da je to prisotno v njihovem vsakdanjem življenju, Zelo normalno je, da pride povsod tam, kjer ljudje živijo skupaj, tudi do nesoglasij in prepira. Vprašanje je samo, kako se prepiramo. Tako, da pri tem nismo žaljivi, da ne pogrevamo vedno starih in zelo starih nesoglasij, tako, da nazadnje najdemo neko skupno pot. Tudi tega se je treba učiti, pa nisem še nikoli slišala, da bi se kje učili tudi to, kako se je treba prepirati. Hudo je, če ljudje iz tega izidejo zagrenjeni in užaljeni in tega ne morejo pozabiti. V vsakem prepiru je treba nastopati samo z dejstvi za in proti, brez vseh drugih dodatkov. Vedno znova pa tudi slišim pripovedovati ljudi, kako so po prepiru postali še bolj povezani. Tega je človek lahko samo vesel. Zato je prav, da vedno znova premislimo, kako se znamo prepirati.
Zdravnica, publicistka, predavateljica in prevajalka Metka Klevišar kljub upokojitvi še dandanes ostaja aktivna, pomaga ljudem, se z njimi pogovarja in odgovarja na najtežja življenjska vprašanja. Pravi, da bi se o smrti morali bolj pogosto pogovarjati.
Več boste našli tukaj.