Mislim, da sem že omenila, da imam med svojimi znanci in prijatelji kar nekaj slepih in slabovidnih. Nekaj pa že med pokojnimi. Večkrat mi prihaja na misel to, kar je rekla ena od žena, katere mož je slep. Že dolgo sta poročena, imata dva odraščajoča otroka in lahko povesta marsikaj, kako je v zakonu, če je eden od zakoncev slep. Ta znanka je že večkrat zelo jasno povedala: "Raje imam slepega kot zaslepljenega." Gotovo ni vedno lahko živeti s slepim človekom. Na marsikaj se je treba privaditi. Toda če se to dela z ljubeznijo, naenkrat sploh ni tako težko. Mož je res slep, lahko pa normalno skupaj razmišljata in se odločata. Veliko huje bi bilo živeti z zaslepljenim človekom, ki se mu ne da nič dopovedati, pri katerem nikoli ne veš. kako bo šlo naprej. Biti slep torej ni najhujša stvar, biti zaslepljen je huje in takšnih ljudi je med nami veliko.
Zdravnica, publicistka, predavateljica in prevajalka Metka Klevišar kljub upokojitvi še dandanes ostaja aktivna, pomaga ljudem, se z njimi pogovarja in odgovarja na najtežja življenjska vprašanja. Pravi, da bi se o smrti morali bolj pogosto pogovarjati.
Več boste našli tukaj.