Življenje je pot, po kateri hodimo in se ves čas učimo, od rojstva do smrt. To, kar se učimo v času izobraževanja je sicer pomembno, ampak še zdaleč ne bistveno. Toliko drugih stvari je, ki se jih moramo ali želimo v življenju naučiti, Čim starejši je človek, toliko več se mora naučiti stvari, ki so vedno manj prijetne. Ni lahko naučiti se sprejemati starost in nebogljenost, ampak če se tega ne nauči, lahko zelo trpi. Ko se majhen otrok nauči lulati v kahlico in ne več v plenice, je to zanj velik uspeh in je na to zelo ponosen, Toda ko se mora star ali kakorkoli prizadet odrasli človek naučiti lulati v plenice, je to zelo težko in bi tega najraje ne imel. To učenje je veliko težje kot pri otroku. Pa je tudi to pomembno. Seveda se lahko do pozne starosti uči še veliko drugih stvari, včasih prav neverjetnih, od ročnih del, slikanja in pisanja in še in še. Dokler se človek uči, ostane mlad. Mnogi rečejo, da so že prestari, da bi se učili, Škoda, Stari so zato, ker se niso pripravljeni učiti. Tako imamo veliko mladih starcev in starih mladcev.
Zdravnica, publicistka, predavateljica in prevajalka Metka Klevišar kljub upokojitvi še dandanes ostaja aktivna, pomaga ljudem, se z njimi pogovarja in odgovarja na najtežja življenjska vprašanja. Pravi, da bi se o smrti morali bolj pogosto pogovarjati.
Več boste našli tukaj.