Skoraj v vsaki družini je kakšna skrivnost, o kateri neradi govorijo ali pa sploh ne govorijo. Vendar pa skrivnosti prej sli slej pridejo na dan in to lahko predstavlja neprijetno presenečenje, Tako mi je znanka pripovedovala, da je njen oče umrl, ko sta bila z bratom še majhna, menda se je ponesrečil. Živeli so v manjšem kraju, kjer ljudje drug o drugem veliko vedo, včasih tudi preveč. Potem pa se je zgodilo, da je njen brat pri sedemnajstih letih v neki družbi slišal, da je njegov oče naredil samomor. Tega ni mogel verjeti in je doma zaslišal mamo. Ni mogla drugače, kot da je priznala, da je to res. Potem so se vsi trije veliko pogovarjali o tem. Mama je otrokoma povedala, kako težko ji je bilo takrat, kako težko je bilo tudi poslušati razne govorice, kdo je za to kriv in podobno. Zdelo se ji je, da sta otroka še premajhna, da bi jima to povedala, pozneje pa tudi ni zbrala tega poguma. Predstavljam si, da jima je sedaj, ko sta že skoraj odrasla, o tem spregovorila zelo taktno in pomirjajoče, tako da sta otroka to sprejela precej razumevajoče. Očitala sta ji le to, da tega ni storila že prej, da je moral fant izvedeti to resnico od drugih, ne od nje. Gotovo se po družinah skriva veliko najrazličnejših skrivnosti in najboljša rešitev je,, da o njih spregovorimo čim prej, tudi če ni lahko.
Zdravnica, publicistka, predavateljica in prevajalka Metka Klevišar kljub upokojitvi še dandanes ostaja aktivna, pomaga ljudem, se z njimi pogovarja in odgovarja na najtežja življenjska vprašanja. Pravi, da bi se o smrti morali bolj pogosto pogovarjati.
Več boste našli tukaj.