E-novice

Naroči se in prejemaj nove članke, nagradne igre in kupone.
 

Lepota narave: Predstava veverice

Naša bralka je v svoje fotografije ujela vragolije veverice. Njeno predstavo je imela skoraj da na svojem pragu!
Veverica (foto: Slavica Bucek)
Veverica (foto: Slavica Bucek)
Nazaj Naprej
Veverica (foto: Slavica Bucek) Foto: Slavica Bucek Foto: Slavica Bucek Foto: Slavica Bucek Foto: Slavica Bucek Foto: Slavica Bucek
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
»Fotografije so nastale konec oktobra in v začetku novembra letošnjega leta, ko sem bila deležna kar nekajkrat prave predstave skorajda na domačem pragu. Kakšna sreča! Tako sem dobila tudi navdih, da sem prav njej, ki sem jo poimenovala Čopka, napisala pesmico, ki ima tudi sporočilno noto, da kdaj pa kdaj naredimo kaj tudi izza običajnega. Čeprav za takšno delo ne dobimo plačila v denarju in prav nobene od nagrad, dobimo pa zaklad v drugi obliki. V občutku, da smo pomagali naravi, da smo ji zares pokazali in dokazali, da nam je mar zanjo. In povrne nam v marsičem. Če le opazimo.

Morda marsikatera veverička preživi zimo ravno zaradi oreha, dveh, ki ju je našla, medtem ko je pozabila, kje se nahaja njena zimska zaloga,« je povedala naša zvesta bralka Slavica.

Veverička Čopka

Sem prava lepotica, narave okras,
imam čopke na ušesih,
krempeljčke dolge in repek košat.

Sem mala nagajivka, ki zjutraj rada spim,
potem pa hitro po drevesu odhitim.
Osmukam vejo,eno, dve,
najdem semena,
nekje drugje, tudi storži slastni so zame.

Prav važna sem, ko na koncu veje posedim,
opazovalcem neverjetno je in trese se srce.
Pa skočim sem in tja,
pa dol in gor drvim,
saj zalogo v skladišču, si delati hitim.

Pred mano dolga, mrzla zima,
ko na drevesu samo še ledena sveča kima,
takrat prav slastno bo,
če našla bom zalogo to.

Sem pa tudi mala pozabljivka,
saj velikokrat ne vem,
kam sem lešnik, oreh skrila.
Če hrane ne najdem nekaj dni,
prav slabo se mi lahko godi.

Pa vem, da nekje blizu dobra bitja so,
ki tu in tam, kakšen oreh ali dva,
če stiska mraz in huda zima,
pod drevo mi prineso.

Pohrustam jih z veseljem,
potem pa zopet sonce sije
in moj spomin se prebudi,
hitro se v shrambo mi mudi.

Malo vam prišepnem, prošnjo milo,
če bo zares dolgo in močno hladilo,
spomnite name se,
ki nekje v deblu stiskam se.

Prinesite mi, prosim, kaj za pod zob,
pa drugo leto spet,
skakljala bom sem in tja,
igrala na strune vašega srca.


Želite tudi vi deliti lepote narave, vašega dne z nami? Pošljite nam fotografije, pripoved, pesem … na elektronski naslov info@mojaleta.si in z veseljem bomo objavili!

 
Poglejte si tudi prisrčen posnetek, ki ga je pripravila bralka Slavica!

 
Morda te zanima tudi:

Misel za 25. november

Portal MojaLeta.si vam vsako jutro podarja pozitivno mi...

Kako imeti sebe rad?

Neštetokrat sem že slišala ali prebrala, da mora človek...

Zlati košarkarji se vračajo na parket

Po dobrih dveh mesecih, ko so slovenski košarkarji poko...

5 dejavnikov, ki najbolj ogrožajo vaše zdravje

Ali ste vedeli, da nekatere navade lahko celo bolj ogro...

Industrija sladkorja v središču škandala: Dokaz, da je prikrila resnico

Industrija sladkorja je preprečila objavo raziskave, ki...

Astro znaki: Kaj je res in kaj ne?

Vsako nebesno znamenje ima določene karakteristike, zna...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Barbara Bizovičar

Barbara Bizovičar
popotnica


"Sklenila sem, da ne bom več sanjala o življenju, ampak svoje sanje živela!"

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2017 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.