Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, Janez Sušnik, je pred dnevi na novinarski konferenci predstavil program in usmeritve Zveze za leto 2018 ter se dotaknil aktualnih tem, ki se tičejo upokojencev. Konference so se udeležili tudi mag. Dejan Židan, Milojka Kolar Celarc, dr. Anja Kopač Mrak in Karl Erjavec.
Zveza društev upokojencev Slovenije (v nadaljevanju: ZDUS) bo v letu 2018 svoje aktivnosti usmerila v naslednje najpomembnejše naloge: gmotni položaj upokojencev, pokojnine, zdravstveno varstvo in zavarovanje, socialne pravice in bivalni standard; stalni nadzor človekovih zakonsko in drugače določenih pravic starejših; Memorandum ZDUS za leto 2018; skrb za aktivno, zdravo in varno staranje članstva v skladu s smernicami Strategije dolgožive družbe; krepitev pomoči starejšim in organizacija prostovoljstva starejših; upravičiti je potrebno naše poslanstvo kot eno največjih civilnih neodvisnih družb v Republiki Sloveniji; okrepiti je potrebno aktivno državljanstvo s poslanskimi skupinami in resornimi ministrstvi in Vlado Republike Slovenije, so zapisali pri ZDUS.
ZDUS bo tekoče spremljal vse naloge, ki bodo vzporedno delovale z načrtovalci razvoja v skrbi za starejše in posledično nad pripravo zakonodaje, ki posega v delo in življenje starejših.
Obiski pri poslancih Državnega zbora Republike Slovenije, poslanskih skupinah, po potrebi tudi pri predsednikih strank, bodo stalnica njihovega dela skozi vse leto, še posebej v času priprave in sprejemanja zakonodaje, ki posega na področja dela in življenja starejših.
Na področju zaščite človekovih, zakonsko in drugače določenih pravic starejših, si bodo še bolj prizadevali za redno in izredno usklajevanje pokojnin, zagotavljanje letnega dodatka za vse upokojence, vrnitev pravice do pogrebnine za vse državljane, vrnitvi pravice do seniorske olajšave pri dohodnini ter redno zagotavljanje usklajevanja drugih upravičenih socialnih prejemkov, zato predlagajo:
da se zagotovi, da se od leta 2018 naprej pokojnine redno usklajujejo tako, kot to določa sistemski zakon;
da se v letu 2018 in naslednjih letih ob nadaljevanju gospodarske rasti, skupaj z uskladitvijo pokojnin, ki jo na tej podlagi omogoča sistemski zakon, izvedejo tudi uskladitve, s katerimi bi vsaj deloma nadomestili negativne učinke interventne zakonodaje, ki je od leta 2010 naprej po predhodnih ocenah vplivala na znižanje ravni pokojnin za 12,6% od tega 8 odstotkov neusklajenih oz. neizplačanih;
uveljavi naj se sprememba lestvice za odmero starostnih (s tem pa tudi predčasnih in invalidskih) pokojnin, določene v ZPIZ-2, tako da bi uživalcem zagotavljala za 40 let pokojninske dobe pokojnino najmanj v višini 65 odstotkov od pokojninske osnove (sedaj za moške 57,25 odstotkov, za ženske 63,5 odstotkov, nato od leta 2020 naprej 61,5 odstotkov do leta 2022, po izteku prehodnega obdobja pa 60,25 odstotkov);
ZDUS pričakuje in zahteva, da se tako v letu 2018, kot tudi v naslednjih letih, letni dodatek izplača vsem v sistemskem zakonu določenim upravičencem v rokih in pod pogoji, ki jih določa ta zakon;
da bodo do pogrebnine upravičeni družinski člani ali druge osebe zadolžene za pokop pokojnika in ne glede na njihov socialni položaj prejmejo 500,00 evrov za pogrebne stroške (velja za vse enako);
da se ohrani posmrtnina, do katere so upravičenci upravičeni do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka v višini 288,81 EUR v enkratnem znesku.
ZDUS si bo še naprej prizadeval, da se zdravstvena reforma izpelje še v tem mandatu Vlade Republike Slovenije, kar pomeni, da mora biti sprejeta v prvih treh mesecih leta 2018.
Še posebej pozorno bodo spremljali dokončanje, oblikovanje in sprejetje Zakona o dolgotrajni oskrbi in osebni asistenci, vključno s finančnim vidikom podpore načrtovanih aktivnosti, ki bodo izhajale iz zakonskih določil in podzakonskih aktov. Na predlog zakona so sicer v letu 2017 dali pripombe.
Osnutka avtonomnega rezervnega demografskega sklada niso dočakali in so prepričani, da v času delovanja te Vlade in Državnega zbora Republike Slovenije sklad ne bo imel zakonske podlage, kar je velika škoda, saj so se v ZDUS zelo potrdili, da bi posebno pri reorganizaciji KAD-a in z dodatnimi viri posvetili posebno pozornost vzdržnosti sklada za bodoče rodove.
Ob dejstvu, da so upokojenci lastniki velikega števila nepremičnin, bo v letu 2018 po vsej verjetnosti zopet dan v razpravo Zakon o davku na nepremične, ki ne sme biti naravnan tako, da bo predstavljal dodatno breme upokojencem, predvsem tistim z najnižjimi prejemki ali da bodo, kot posledica tega zakona, upokojenci zaradi osebnih stisk in nizkih prejemkov svoje nepremičnine izgubili in posledično postali breme državi.
Še naprej bodo krepili sodelovanje z Državnim zborom in Državnim svetom Republike Slovenije, Ekonomsko socialnim svetom Republike Slovenije in sindikati. Potrebno je nadaljevati sodelovanje s sorodnimi organizacijami za starejše, kot tudi z Mladinskim svetom Slovenije, Študentsko organizacijo Slovenije, Dijaško organizacijo Slovenije in drugimi organizacijami v cilju medgeneracijske povezanosti in medsebojne solidarnosti.
Na področju mednarodnega sodelovanja bodo nadaljevali z delom v mednarodnih povezavah (EURAG, AGE Platform in pridruženo v Eurocarers).
Na področju zdravega, aktivnega in varnega staranja in v povezavi s Strategijo dolgožive družbe, bodo sodelovali in se usklajevali v programih in aktivnostih na teh področjih.
Podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan, je poudaril, da je socialna politika ključno vezivo te družbe in da ne smemo pozabiti, kaj vse smo skupaj že dosegli z zmanjševanjem razlik. Dodal je, da je bil pomemben korak narejen z uvedbo minimalne pokojnine, ki ob izpolnjenih polnih upokojitvenih pogojih znaša 500 evrov, kar so uspeli uresničiti ravno na pobudo Zveze društev upokojencev Slovenije. Meni, da bo za blaginjo vseh generacij ključna politika, ki bo sprejeta s konsenzom in na podlagi medgeneracijskega sodelovanja ter solidarnosti med vsemi generacijami. Dejal je, da starejši ne smejo biti razumljeni kot breme družbe, temveč kot aktivni državljani, ki so s svojim preteklim delom kot davkoplačevalci in plačniki vseh prispevkov zagotavljali primerne pogoje za generacije pred nami, pa tudi šolanje sedanjih generacij, katere so glavni odločevalci o pravicah starejših.
Podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za zunanje zadeve, Karl Erjavec, je dejal, da sta programa stranke DeSUS in ZDUS-a programsko enakih vsebin ter da se oboji borimo in zavzemamo za pravice starejših, invalidov ter drugih ranljivih skupin. Poudaril je, da je prišel čas, da upokojenke in upokojenci dobijo povrnjeno, kar so prispevali državi v času finančne in gospodarske krize. Zato v DeSUS zahtevajo, da se v naslednjih letih prispevek upokojencev za krizo, vrne upokojencem. Hkrati morajo poskrbeti za dvig minimalne pokojnine, saj je nesprejemljivo, da upokojenke in upokojenci s polno delovno dobo, še vedno živijo pod pragom revščine.
Ministrica za zdravje, Milojka Kolar Celarc, se je zahvalila in izrekla priznanje vodstvu in članom za izjemno pomembno povezovalno vlogo, ki jo opravlja ZDUS v naši družbi, in v skrbi za izboljšanje položaja upokojencev. To pomeni za skoraj tretjino vsega prebivalstva Slovenije. Vključenost v skupnost in gotovost, da nekdo čvrsto in zaupanja vredno skrbi za nas, pomaga ohranjati vitalnost. Prav življenjska moč in zdravje omogočata polno in ne nazadnje tudi koristno življenje v obdobju po zaposlenosti. Zakaj koristno? Zato, ker povečanje zdravih let lahko vpliva na blaginjo vseh generacij in, kar je zanjo kot ministrico tudi pomembno, na zmanjšanje izdatkov za zdravstvo.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dr. Anja Kopač Mrak, je poudarila, da je potrebno zagotoviti socialno varnost in vključenost vseh generacij in izrabiti priložnosti, ki jih na različnih področjih ponujata digitalizacija ter drugačne oblike delovne aktivnosti. Dodala je, da so prisluhnili ljudem ter ukinili zaznambe na nepremičninah in vračilo prejete pomoči za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči. Prizadevala si bo, da bodo pri uresničevanju namenili več pozornosti tistim temam, ki so bile v preteklosti nekoliko v ozadju. Gre torej za vprašanja človekovih pravic starejših, dostojnega staranja, nasilja nad starejšimi, pa tudi različnih oblik starizmov (ageizmov). Dodala je, da so velikokrat glavni razlog za to napačne predstave o starosti. Ni namreč nujno, da s starostjo upadajo vse funkcije. Nekatere se lahko tudi okrepijo. Po nekaterih raziskavah so starejši srečnejši, kot je srednja generacija, cenijo tudi majhne radosti, bolj so povezani z naravo, marsikdo izžareva več notranjega zadovoljstva, kot v mladosti.