Ko pa mi ožja prijateljica pripoveduje zgodbe o »izgubljeni vnukinji«, ob poslušanju večkrat potočim solze. To so najtežji trenutki, kar si jih lahko mentalno zdrava babica sploh predstavlja. Prijateljico poznam že zelo dolgo, zato lahko rečem, da je povsem normalna, razumevajoča, zdrava, prijazna in predvsem pametna. Zgodba se je sicer vlekla že daleč nazaj, ko se je njen sin spoznal s punco, katera je po pripovedovanju bila zelo samovšečna, razvajena in ukazovalna. Že začetki so bili težki. Sin se je pogosto zatekal k mami po tolažbo, kjer ji je svojo izpoved izlil na »dlan«. Čeprav ga je mama spodbujala, naj se s punco pogovorita o njuni usodi, so besede zmeraj ostale prazne. S svojimi mislimi, ki so bile pozitivne, namreč ni želela vplivati na njun odnos, saj je vedela, da je odločitev kako naprej, le njuna.
''Mama, ne morem si pomagati če je takšna, jaz jo imam vseeno rad. Ona je moje življenje.''
Se je pa pogosto zaupala meni, kako zelo si želi, da si sin najde boljšo punco, saj je njun odnos zelo slab. Ne samo, da je bila punca samosvoja, bila je tudi zelo trmasta in vse kar si je izmislila, je moralo biti po njenem. Kljub njunemu slabemu odnosu, jo je imel sin vseeno zelo rad in zmeraj je pravil: »Mama, ne morem si pomagati če je takšna, jaz jo imam vseeno rad. Ona je moje življenje.« Najtežje spoznanje je prijateljica doživela takrat, ko je postala babica. Snaha, ki je imela odnos do svojega moža precej ukazovalen, se je podobno začela obnašati tudi do babice. Že ob rojstvu vnukinje, ji je bilo prepovedano na obisk v porodnišnico, češ, da se lahko vnukinja okuži s tisočimi virusi, ki jih takrat sploh ni bilo na seznamu. Po pripovedovanju se spominjam, da so bile vse bolnišnice odprte za obiske, gripe takrat še ni bilo, prav tako ne kakršnekoli druge virusne bolezni.
Vse se je nadaljevalo ob prihodu domov. Obiski so bili prepovedani. Babica, ki si je neskončno želela spoznati to nebogljeno bitje, je le z žalostjo sprejemala dejstvo, da bo njihov odnos precej odtujen. Šele, ko je vnukinja dopolnila dva meseca, jo je babica, ki je živela le osem kilometrov vstran od mlade družine, imela priložnost spoznati. Za obisk svoje princeske se je temeljito pripravila, da bi lahko osrečila tudi vso mlado družino. Tako vnukinjo kot mlade starše, je obdarila s čudovitim darilom, kateri jim bo zagotovo ostal v trajnem spominu. Vendar že ob naslednjem obisku čez nekaj dni, ji je bilo povedano, da tako pogosto žal ne bo več obiskovala svoje vnukinje. Mlada mamica, ki je bila precej samosvoja, ji je dala dobro vedeti, da ona postavlja vse pogoje in načrtuje obiske. Vse pogosteje je govorila, da za obiske nima časa, da vnukinja spi ali si je celo izmislila, da je bolna. Njeno obnašanje je šlo v skrajnosti.
''Babica slike vedno razvije in jih postavi na omaro, kamor z žalostjo pogleduje večkrat na dan.''
Minila so leta, ko babica preprosto ni imela več moči po prošnji za obiske in tako vnukinje enostavno sploh ni imela priložnost spoznati. Vse kar ima so fotografije, katere ji ob priliki pošilja sin. Babica slike vedno razvije in jih postavi na omaro, kamor z žalostjo pogleduje večkrat na dan. Deklica, ki sedaj obiskuje že prvi razred, babice ne pozna. Babica vnukinjo pozna le iz fotografij in iz opazovanja na daleč, ko se na šolskem igrišču podi za žogo, igra s sošolci in nemo gleda v daljavo. Večkrat sta se srečali z očmi in začutili stik notranje ljubezni, ki jo premoreta le babi in vnukinja.
Prijateljica mi zmeraj pravi, da upa, da bo dočakala tista leta, ko bo vnukinja odrasla in morda imela sama željo spoznati svojo babico. Kajti izgubiti babico ne pomeni le izgubiti iskrene ljubezni, vendar se s tem izgubi tudi dragoceni čas ob branju pravljic, kuhanju, pospravljanju, risanju, gledanju risank, po skupnih sprehodih, smehu, valjanju po travi, vožnjo po toboganu, plavanju v bazenu in izgubi se najbolj nežen a hkrati najbolj močan objem... Babičin objem.
Srečna in zadovoljna sem ob mislih na svojo družino, s katero imam nadvse lep in iskren odnos, kar mi v življenju pomeni največ. Z Anjo, ki je in bo ostala del mene, se imava zelo radi. Srečna sem, da imam Mitja, ki me ob vsakem obisku iskreno objame in reče, kako zelo je vesel, da sem prišla. Vem, da bo zaradi moje iskrene in tople ljubezni enako kot njegov očka rekel tudi Liam, ko bo večji, ko bo odrasel.
Do naslednjič,
Moderna babi Mojca
Moderno babico lahko spremljate na spletni strani www.modernababi.si in ji sledite na Facebook strani: https://www.facebook.com/modernababi/