Ko sem 7 mesecev nazaj to tudi postala, se je ponovno zgodilo nekaj čudovitega. Moje srce se je začelo raztezati in rasti, polniti z ljubeznijo in čutila sem, kako je vsak močan srčni utrip dokaz moje vznemirjenosti, vzhičenja, moje pripadnosti. Spoznala sem, kako močna je pravzaprav vez med staršem in otrokom ter ugotovila, da je nič ne more pretrgati; ne čas, razdalja, noben človek, ne energija. In ko sem že pomislila, da je moja ljubezen do Anje in vnuka prevelika, sem se spomnila na tisti rek: ''Nikoli ne ljubiš dovolj, če ne ljubiš preveč.''
Bila sem mlada, ko sem rodila. Ob sebi sem imela starše, ki so mi stali ob strani v vsaki nastali situaciji in spominjam se, da sem večkrat samo nemo opazovala, kako velikodušno in z ljubeznijo je mami pestovala mojo hčer. Hvala bogu je bila takrat že v pokoju in je imela dovolj časa, da mi je pomagala pri vzgoji in skrbi moje Anje. Nisem se zavedala, kaj vse je takrat naredila za to, da je Anji pomagala odraščati v času, ko sem bila jaz na fakulteti ali v službi. Vse je delala z veseljem, brez dodatnih navodil, vse je bilo tako zelo spontano, tako samoumevno. Previjanje, hranjenje, sprehodi v naravi, obiski pri zdravniku in vse kar sodi zraven; babi poslanstvo je opravljala z odliko.
Danes, ko sem sama babi in razmišljam o tem, kako pomagati mladim in jim nuditi tisto iskreno ljubezen, predvsem takšno nevsiljivo, si vzamem za vzgled prav njo, katera je bila in je še zmeraj popolna. Še danes vsa čila in zdrava blizu osemdesetih, skoraj vsak dan obišče svojega pravnuka in skrbi zanj takrat, ko imata Anja in Mitja obveznosti. Pa ne samo to: Anja in Mitja ji popolnoma zaupata, da gre v času njune odsotnosti sama z njim na sprehod, ga pestuje, previja, hrani in se z njim igra.
Naša mami, babi in prababi je moj vzor. Ona je tista, ki me je naučila hoditi po trnovi poti, ki me je naučila svet gledati z odprtimi očmi, ki mi je vlivala pogum in voljo do življenja, ko sama nisem bila tako zelo pozitivna; ona je tista, ki je zmeraj hodila ob meni in me naučila največ - ljubiti. Ona je tista zaradi katere vem, da se ljubezen množi in da je ljubezen čustvo brez vseh okvirjev in omejitev.
Zavedam se, da je moja vloga babice posebno poslanstvo, kar cenim, spoštujem in vem, da biti babica ni razkošje, katerega lahko uživa vsaka ženska.
Hkrati verjamem, da biti babica ni tako zelo povezana z vlogo vzgojitelja, temveč bolj z vlogo zaveznika. In vem, kje sem se to naučila. Tam, kamor se lahko vedno znova vrnem po nasvet; k moji mamici.
Do naslednjič,
Moderna babi Mojca
Moderno babico lahko spremljate na spletni strani www.modernababi.si in ji sledite na Facebook strani: https://www.facebook.com/modernababi/