To niso bili lepi časi. Umrli so tudi štirje, ki so me še kakšno leto pred tem obiskali in mi pripovedovali o sebi. Med njimi je bil tudi mlajši moški, poln moči, športnik, a v covid ni verjel, dokler ni bilo prepozno.
Covid je razgalil tudi naše medsebojne odnose. Zlasti družinske. V mesecih, ko se nismo smeli družiti, je znotraj družin izbruhnilo marsikaj. Mnogi so spoznali, da si gredo tako na živce, da je ločitev edina pot, ki jim preostane. Strašno so trpeli tudi otroci, saj so starši šele v covidu ''opazili'', da jih imajo. 24 - urno sobivanje je marsikje prineslo veliko gorja.
Bomo lahko kdaj odstranili posledice verbalnega in fizičnega nasilja? Posledice spopadov, mučenja sebe in bližnjih., zlasti otrok? Bomo kdaj znali zaceliti rane, ki smo jih v tem krutem času povzročili drug drugemu?
*
V mesecu marcu ne ''praznujemo le obletnice ''covid krize'', spominjamo ser tudi ženskih praznikov.
Kot neka čisto posebna feministka - takšna, ki je ne moreš vreči v noben predal- orjem ledino že skoraj 35 let. Če so tam okoli leta 1910 zaradi brošure, ki jo je namenil zakoncem, škofa Jegliča označili za pornografa, te-isto, a sto let kasneje, govorijo meni. Odnos do spolnosti se vse do danes ni dosti spremenil.
Nedavno sem se pogovarjala z eno gospo, ki ima sebe za boljšo in pomembnejšo feministko od mene. Rekla sem ji, da ji ni treba ''odkrivati tople vode'', da o tem, kako so živele ženske zadnjih sto let, lahko razbere iz zgodb, ki sem jih zbrala in jih še zbiram. Pa mi je odgovorila, da nisem ''verodostojna'', ker nisem iz stroke, da so samoizpovedne zgodbe zato brez vrednosti...
Skratka, drži, da je patriarhat prinesel veliko zla, a tudi matriarhat, ki se zadnje čase uveljavlja, ni dosti boljši. Žal. Moški in ženska sta kot jin in jang, morala bi strmeti po čim bolj kvalitetnem sobivanju in ne, da imam danes pogosto občutek, kot da se želijo ženske moškim prav zaradi krutosti patriarhata- maščevati.
Namreč: tudi ženske, četudi feministke, znajo biti do drugih žensk krute. Tudi med njimi vlada hierarhija, in se tiste, ki so na dnu te hierarhije enako prezira, kot se je preziralo ženske pred 100 leti. Seveda so si ženske- imam to srečo, da to vem iz prve roke- pomagale nekoč in si pomagajo tudi danes. In so si metale polena pod noge nekoč, kot si jih obilo mečejo tudi danes. Pa feminizem gor ali dol.
Brez nekih osnovnih obče človeških vrednot, ki so stare kot človeštvo, je tudi feminizem po sredi votel, okoli ga pa ni kaj prida. Pa brez zamere, feministka v meni, ni mogla obdržati jezika za zobmi.
*
Nekoč so bili ljudje bolj slabo izobraženi, a so bili polni ljudske modrosti. Vedeli so, da se brez muje še čevelj ne obuje. Vedeli so tudi, da brez dela, ni jela.
Danes je drugače. Ni jih malo, ki so prepričani, da je država tista, ki mora poskrbeti zanje.
Več zanimivih in navdihujočih vsebin, ki jih ustvarja Milena Miklavčič lahko prebirate tudi na njenem blogu https://jutri-2052.blogspot.com/
Milena Miklavčič je ambasadorka MojaLeta in pravi "od nas samih je odvisno, s katero nogo bomo vstali. To je recept za uspešno življenje, ne nazadnje tudi v zrelih letih."