Drugi del akcije, ki je potekal v novembru se je zaključil zelo uspešno saj v tem času ni bilo nobene smrtne žrtve na naših cestah.
Preventivno nacionalno akcijo – alkohol so na agenciji letos izvajali v treh terminih in sicer od 6. do 12. junija, od 4. do 13. novembra in zadnjo, ki bo potekala od 2. do 20. decembra, ko bodo še večji poudarek namenili ne samo alkoholu temveč tudi drogam in drugim psihoaktivnih snovem. Akcijo izvajajo skupaj Javna agencija RS za varnost prometa, policija, inšpekcijske službe, strokovne institucije in nevladne organizacije, v koordinaciji z Ministrstvom za zdravje.
Namen akcije je prispevati k zmanjšanemu deleža povzročiteljev prometnih nesreč na slovenskih cestah, ki so pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi in števila prometnih nesreč, pri katerih je kot sekundarni dejavnik prisoten alkohol, prepovedane droge ali druge psihoaktivne snovi. Alkohol, prepovedane droge ter druge psihoaktivne snovi vplivajo na spremembo vozniških sposobnosti in slog vožnje, zato prispevajo k večjemu tveganju za nastanek prometne nezgode. Največ prometnih nesreč pod vplivom alkohola se sicer zgodi ob koncih tedna ob petkih in sobotah in v poznih nočnih in zgodnjih jutranjih urah. Gledano po obdobjih preko leta pa so najbolj problematični pomladno-poletni meseci ter obdobje martinovanja in prednovoletni čas, ki je tik pred nami.
V času akcije bo policija izvajala poostren nadzor, skupaj s predstavniki agencije pa bodo v nočnih urah v Izoli, Mariboru in Ljubljani, pred znanimi klubi, obiskovalce in predvsem mlade ozaveščali o nevarnostih vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi.
Analiza prometne varnosti v Sloveniji, s poudarkom na vožnji pod vplivom alkohola in prepovedanih drog
V oktobru 2016 je bila pripravljena analiza prometne varnosti v Sloveniji, s poudarkom na vožnji pod vplivom alkohola in prepovedanih drog.
Do 27. novembra 2016, se je zaradi vožnje pod vplivom alkohola pripetilo 1.642 prometnih nesreč oz. 25 % več kot v lanskem primerjalnem obdobju. V obravnavanem obdobju je na slovenskih cestah v prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec umrlo 35 udeležencev, prav toliko kot v lanskem primerjalnem obdobju.
Število hudo telesno poškodovanih se je povečalo za 28 % na 159 hudo telesno poškodovanih, število lažje telesno poškodovanih pa se je povečalo na 727 oz. za 27 %.
Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola so bili v letošnjem letu v starostni skupini med 25. in 34 leti (374 prometnih nesreč).
Povzročitelji v starostni skupini med 18. in 24. leti so povzročili 256 prometnih nesreč v katerih je umrlo največ udeležencev in sicer 7 (6 prometnih nesreč s smrtnim izidom v katerih je umrlo 7 udeležencev); vsi povzročitelji so bili vozniki osebnih avtomobilov, 5 od 6 povzročiteljev se je pripetilo v temnem delu noči. 7 udeležencev pa je umrlo v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili udeleženci v starostni skupini med 45. in 54. letom starosti.
Skupna povprečna stopnja alkohola je 1,44 g/kg, enaka kot v letu 2015.
Veliko večino oz. kar 80 % prometnih nesreč, ki ji povzroči alkoholiziran udeleženec v cestnem prometu, jih povzroči voznik osebnega avtomobila (1.318 od skupaj 1.644). Z 8 % mu sledijo kolesarji (132 pn) in vozniki enoslednih motornih vozil (96 pn).
Raziskava o uporabi drog in alkohola med vožnjo
Med udeleženci cestnega prometa je prepovedanih drog iz leta v leto več, saj je poleg opitih med vozniki tudi precej ljudi pod vplivom različnih drog. Uživanje takšnih snovi v zadnjih dvajsetih letih narašča in pomeni obliko ogroženosti udeležencev v cestnem prometu. Ogroženi so zlasti mladostniki oziroma ciljna skupine med 17. do 39. leta, saj ti največkrat uživajo prepovedane droge.
Javna agencija RS za varnost prometa je izvedla raziskavo o uporabi drog, alkohola in drugih psihoaktivnih snovi med vožnjo motornega vozila. Anketa je bila dostopna na spletu od 26. oktobra do 20. novembra 2016. V tem času je anketo izpolnilo skupno 3026 respondentov. Število respondentov po posameznih odgovorih variira, saj so respondenti lahko rešili anketo, kljub temu, da so določena vprašanja lahko izpustili.
Rezultati ankete bodo lahko učinkovit pripomoček pri pripravi dodatnih ukrepov na področju preprečevanja vožnje pod vplivom drog in alkohola.
· Raziskava je pokazala, da je droge vzelo / uživalo (v daljšem obdobju) kar 27 % respondentov. Pri respondentih, ki so že kdaj vzeli oz. jemali droge je najpogostejša droga kanabis (marihuana) v 96 %, sledi ekstazi (18 %) ter kokain (17 %), nato pa tudi amfetamini (16 %) in nore gobice (14 %).
· 15 % respondentov je v zadnjem letu vzelo / uživalo drogo. 8 % vseh respondentov je pod vplivom droge tudi sedlo za volan (5 % vseh respondentov v zadnjem letu).
· Pri respondentih, ki so vozili motorno vozilo pod vplivom drog je najpogostejša droga kanabis (marihuana) v 89 %, sledi kokain (14 %) in amfetamini (10 %), nato pa ekstazi (9 %), nore gobice, LSD in pomirjevala – vsaka droga v 7 % ter heroin v 6 %, valij (apaurin, diazepam) in crack (vsaka droga v 5 %) in metadon v 4 %.
· Kar 34 % vseh, ki so uživali drogo in vozili motorno vozilo, je to počelo redno (3-krat mesečno ali pogosteje). Zanimivo je, da so sopotniki v vozilu v 97 % vedeli, da je voznik pod vplivom droge.
· Kar tretjina respondentov je že vozila motorno vozilo pod vplivom alkohola – nad dovoljeno mejo 0,5 promila. Respondenti, ki so vozili pod vplivom alkohola, so bili največkrat na poti v oz. iz bara ali gostilne ter na poti k prijatelju ali sorodniku oz. od njega.
· Zanimiv je podatek, da je bilo le 11 respondentov od več kot 3000 vseh respondentov (kar je zanemarljiv odstotek) v zadnjih 3 letih kaznovanih zaradi vožnje pod vplivom drog, le 2 % respondentov pa je bilo sankcioniranih zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Več kot polovica respondentov tudi meni, da niti ni verjetno, da bo nekdo, ki vozi pod vplivom drog, ujet s strani policije.
· Velika večina respondentov (skupaj 84 %) meni, da bi policija morala ustaviti in testirati voznike, za katere menijo, da vozijo pod vplivom drog (37 % je odgovorilo s »se strinjam« in 47 % je odgovorilo s »se popolnoma strinjam«).
· 60 % respondentov se strinja, da bi morale biti kazni za vožnjo pod vplivom alkohola strožje. 65 % respondentov se strinja, da bi morale biti kazni za vožnjo pod vplivom prepovedanih drog strožje. Pri kaznih za prehitro vožnjo pa je ta odstotek nižji, saj se le 33 % respondentov strinja, da bi morale biti kazni za prehitro vožnjo strožje.
· Skupno bi podprlo uvedbo alkoholnih ključavnic 67 % respondentov (37 % vprašanih bi podprlo uvedbo alkoholnih ključavnic v vseh primerih, 30 % pa v določenih primerih). Največ – 44 % vprašanih bi podprlo uvedbo alkoholnih ključavnic v primerih, ko je bil voznik enkrat kaznovan zaradi vožnje pod vplivom alkohola in se je udeležil izobraževalne delavnice, naj se kot dodatna sankcija izreče tudi obvezna alkoholna ključavnica).
· 43 % respondentov bi podprlo zakonsko uvedbo ničelne stopnje alkohola (0.0) za vse voznike.
V letošnjem letu je na slovenskih cestah skupaj umrlo 120 udeležencev cestnega prometa, kar je 7 več kot v lanskem primerjalnem obdobju. Poslabšanje stanja je predvsem posledica slabšega stanja v prvi polovici leta, saj smo takrat imeli kar 24 umrlih več kot v lanskem polletnem obdobju.
»Od septembra dalje pa beležimo izboljšanje stanju varnosti cestnega prometa. V zadnjem tromesečju je na slovenskih cestah umrlo 20 udeležencev v cestnem prometu, kar je najmanj v zadnjih 25 letih. V mesecu oktobru so umrli 3 udeleženci – manj umrlih v mesecu dni še nismo imeli« je še poudaril Igor Velov, direktor Agencije za varnost prometa.
Prav tako beležimo zmanjšanje števila hudo (-13 %) in lažje (-4 %) telesno poškodovanih udeležencev v cestnem prometu, kar v nominalnem številu pomeni 112 manj hudo telesno poškodovanih in 271 manj lahko telesno poškodovanih. Pričakujemo, da se bo pozitiven trend nadaljeval do konca leta 2016.