Okroglo mizo, ki sta jo v sodelovanju organizirala Evropski svet za varnost prometa (ETSC) in Javna agencija RS za varnost prometa, se je osredotočila na vlogo rehabilitacijskih programov za voznike, ki so bili kaznovani zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Gre zlasti na za uporabo alkoholnih ključavnic v državah EU, pri čemer sta bila podrobneje predstavljena primera uporabe na Finskem in Švedskem. Ob robu okrogle mize je danes, v petek, 5. 2. 2016, do 13.00 ure pred Državnim zborom postavljeno tudi tovorno vozilo Volvo, kjer mimoidoči lahko preizkusijo delovanje alkoholnih ključavnic v praksi. Gre za napravo, ki je vezana na vžig vozila, saj od voznika zahteva, da pred samim zagonom motorja opravi preizkus alkoholiziranosti.
O pomenu ustreznega naslavljanja problematike zlorabe alkohola med vožnjo je predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez v uvodu izrazil zadovoljstvo, da obstaja volja za soočanje s skupnimi izzivi, ki si jih delimo na področju preprečevanja vožnje pod vplivom alkohola. Slednja je namreč še vedno eden izmed glavnih dejavnikov tveganja za nastanek prometnih nesreč tako na evropski ravni kot tudi v Sloveniji. Dodal je tudi, da ima Državni zbor, ne le kot osrednji prostor razprave, temveč predvsem kot zakonodajna veja oblasti pomembno vlogo pri iskanju in oblikovanju rešitev, ki bodo prinesle želene rezultate, to pa je zmanjšati, če ne že izkoreniniti pogostost vožnje pod vplivom alkohola ter s tem posledično izboljšati prometno varnost.
Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je izpostavila, da "je nesprejemljivo, da vsak dan na cestah v EU izgubimo 70 življenj, še veliko več pa jih je hudo ranjenih. Ko nam glede varnosti v cestnem prometu spodleti, so tudi posledice zelo osebne – za ljubljene tistih, ki so umrli ali bili poškodovani, ter za poškodovane same." Dodala je, da ima izobraževanje ključno vlogo pri preprečevanju vožnje pod vplivom alkohola. "Poskrbeti moramo, da bo vožnja pod vplivom alkohola postala družbeno nesprejemljiva. Hkrati pa morajo države zagotoviti učinkovito izvrševanje predpisov."
Zaključila je, da imajo inovacije in digitalizacija pri tem pomembno vlogo, saj bi lahko moderna tehnologija pomenila revolucijo pri varnosti v cestnem prometu.
Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič, katerega ministrstvo je pristojno za varnost cestnega prometa, je poudaril, da v letošnjem letu na Ministrstvu za infrastrukturo načrtujemo dodatno nameniti področju urejanje prometa, cestne infrastrukture in prometne varnosti posebno pozornost in dodatna sredstva. Na zakonodajne področju bomo pripravili spremembe Zakon o voznikih, predloge sprememb Zakona o pravilih cestnega prometa in Zakona o motornih vozilih. Na področju preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola bomo implementirali določbe spremembe Direktive o vozniških dovoljenjih, da bi lahko sledili razvoju na tem področju in prizadevanju slovenske evropske komisarke mag. Violete Bulc.
Direktor Javne agencija RS za varnost prometa mag. Igor Velov je uvodoma poudaril, da pa se »uživanje alkoholnih pijač na žalost odraža tudi v varnosti cestnega prometa, saj je alkohol pomemben dejavnik nastanka prometnih nesreč, zlasti tistih, z najhujšimi posledicami.« V nadaljevanju je zaključil, da je uvedba alkoholnih ključavnic zagotovo ukrep, ki lahko prinese dolgoročne pozitivne posledice.
Poljska je zadnja evropska država, ki je uvedla obvezno namestitev alkoholnih ključavnic v okviru programa rehabilitacijskih delavnic za kršitelje, ki so vozili pod vplivom alkohola. Država se je tako pridružila Belgiji, Danski, Finski, Franciji, Nizozemski in Švedski, v katerih so sodišča tista, ki odločajo o obvezni vgradnji alkoholnih ključavnic za kršitelje zakonodaje. Novi ukrep je na Poljskem stopil v veljavo maja 2015.
Francija je pred kratkim zahtevala, da se z alkoholnimi ključavnicami opremijo vsi avtobusi, namenjeni prevozu otrok, podoben ukrep pa se obeta tudi v Belgiji. EU je lansko leto sprejela direktivo, s katero so pri vozniških dovoljenjih uvedli novo kodo 69 z omejeno časovno uporabo za vožnjo vozil, opremljenih z alkoholno ključavnico. Določbe omenjene direktive bodo morale države članice v svojo zakonodajo vpeljati najkasneje do 1. 1. 2017.
Predstavnica ETSC Ellen Townsend je v razpravi med drugim povedala, da je »Slovenija v zadnjih letih naredila velik napredek na področju izboljšanja varnosti v cestnem prometu, vendar je potrebno storiti še več, da se bo prometna varnost še naprej razvijala v pozitivni smeri. Onemogočenje ponavljajočim kršiteljem, da bi pijani sedli za volan, mora biti prednostna naloga. Iskreno upam, da se bo Slovenija zgledovala po izkušnjah drugih držav, ki so z uporabo alkoholnih ključavnic okrepile svoje rehabilitacijske programe.«