Banke in hranilnice ponujajo dve vrsti limitov - redne in izredne. Zneski so pri prvih nižji - do nekaj sto evrov - njihova veljavnost pa je "neomejena", saj jih ni potrebno podaljševati. Izredni limit omogoča bistveno višje zneske - do dva ali celo trikratnika rednih prihodkov - in je časovno omejen, običajno na eno leto. Po izteku tega odbobja ga je potrebno podaljšati, kar vam banka zaračuna. Za pridobitev kateregakoli limita banka preveri vašo kreditno sposobnost in prošnjo na podlagi tega odobri ali zavrne.
Katere stroške prinaša limit?
Če imate redni limit, ki ga ne koristite (imate denar na računu), je ta brezplačen. Ko pa vstopite v negativno stanje na bančnem računu, začnete banki plačevati obresti. Obresti za pozitivno stanje na vašem računu so trenuno ničelne, za vezavo denarja dobite bistveno manj kot en odstotek. Povsem drugače je z negativnim stanjem, ko si denar izposojate od banke. Obrestne mere so nekaj manj kot 8 odstotkov, kolikor trenutno znaša zamudna obrestna mera.
V primeru izrednega limita morate banki poleg obresti plačati dodatne stroške, odvisno od banke.
- odobritev (za limit v višini 2000€ med 20 in 60 evrov)
- zavarovanje: (za limit v višini 2000 € med 20 in 40 evrov)
- vodenje kredita: 1 evro/mesec
- dražji paket, ki omogoča višji limit.
Skupni stroški limita v višini 2000 evrov za dobo enega leta lahko dosežejo tudi 250 evrov, kar je več kot bi plačali za primerljiv kredit. In še en razlog je, da je limit praviloma dražji od kredita: večina ga nikoli ne odplača. Pri kreditu imate dolžnost odplačevanja rednih mesečnih obrokov, limit pa nima te disciplinske varovalke, zato ga večina podaljšuje in nenehno plačuje obresti (in druge stroške) za isti izposojeni znesek!
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo tudi, da nekatere banke višje limite pogojujejo s sklenitvijo bistveno dražjih bančnih paketov - tudi ta znesek morate prišteti k ceni limita, če sicer takega paketa ne potrebujete.