Predlog zakona o varstvu pred diskriminacijo je pripravljen z namenom ureditve statusa Zagovornika načela enakosti. Gre za uskladitev slovenskega pravnega reda s pravnim redom Evropske unije, predvsem glede zagotovitve ustrezne samostojnosti organa za spodbujanje enakega obravnavanja. Predlog prinaša tudi večjo jasnost in razumljivost nediskriminacijske zakonodaje. Dodane oziroma posodobljene so posamezne določbe, ki so posledica ugotovljenih pomanjkljivosti dosedanje prakse, razvoja prava in politike na področju nediskriminacije.
Po predlogu zakona se Zagovornik načela enakosti preoblikuje v samostojen državni organ po zgledu ureditve Informacijskega pooblaščenca. Statusno bo imel zagovornik položaj državnega funkcionarja, ki ga imenuje Državni zbor RS na predlog predsednika RS. Zagovornik bo imel po novi ureditvi inšpekcijska pooblastila in bo na podlagi pobude lahko obravnaval primere diskriminacije ter izdajal ureditvene odločbe v primeru ugotovljenih nepravilnosti.
Predlagana rešitev ureditve zagovornika upošteva zahteve Evropske komisije ter predloge strokovnjakov in strokovnjakinj s področja nediskriminacije in človekovih pravic. V predlogu zakona so upoštevane tudi bistvene vsebinske pripombe trenutnega zagovornika, ki zagovarja stališče, da mora biti zagovornik samostojen državni organ.
Predlog spreminja tudi sistema varstva pred diskriminacijo z namenom ustvarjanja pogojev za učinkovito pravno varstvo in nastanek pravne in sodne prakse na področju nediskriminacije. V pravni red se prinaša nekatere potrebne dopolnitve materialnopravnega varstva, kot npr. varstvo pred spolnim nadlegovanjem in viktimizacijo, opredelitev pozivanja k diskriminaciji, opredelitev hujših oblik diskriminacije (večkratna, množična in dolgotrajna diskriminacija, diskriminacija, ki povzroča težko popravljive posledice) ter procesnih rešitev (podpora žrtvam diskriminacije s strani zagovornika ali nevladnih organizacij), hkrati pa skuša zakon bistveno izboljšati sistem varstva pred diskriminacijo s pravnimi sredstvi (posebna tožba zagovornika in nevladnih organizacij).
Namen predloga zakona je zagotavljanje varstva oseb pred diskriminacijo. S predlogom se bo okrepil položaj zagovornika kot organa, ki bo spremljal položaj, opozarjal na nepravilnosti in imel tudi možnost izdajanja ureditvenih odločb. Poudarek ni na izrekanju sankcij oziroma glob za prekrške, temveč v osveščanju in pomoči pri preprečevanju in odpravljanju diskriminacije.