Gre za enega prvih programov v Sloveniji, ki je organizirano usmerjen v krepitev notranjih moči in duševnega zdravja strokovnjakov. V treningu čuječnosti lahko poskrbijo zase, tako da okrepijo vire za svojo osebno in strokovno rast.
Program NARA – MOČ so oblikovali na podlagi že dobro uveljavljenih izhodišč na čuječnosti temelječe kognitivne terapije. Tem so pridružili izkušnje in znanje iz programa za obvladovanje depresije in stresa skozi čuječnost, ki so ga v Slovenskem centru za raziskovanje samomora UP IAM razvili leta 2011 in ga v zadnjih letih izboljšujejo in dograjujejo. V okviru projekta MOČ se je v Program NARA – MOČ vključilo več kot 100 strokovnjakov s področja duševnega zdravja, ki v 6-tedenskem učnem obdobju v manjših skupinah, ki štejejo do 15 udeležencev, izkustveno spoznavajo koncept čuječnosti in ga skušajo vpeljati v svoje osebno in poklicno življenje. Program - izvaja ga ekipa psihologov, ki se je izobrazila pod mentorstvom uveljavljene učiteljice programov čuječnosti v Veliki Britaniji dr. Patrizie Collard – strokovnjakom daje intenzivno izkušnjo čuječnosti. Med udeleženci so zdravniki, medicinske sestre, psihologi, svetovalci, socialni delavci, policisti in strokovni delavci drugih profilov.
Priročnik za izvajanje vaj čuječnosti – nova knjiga tukaj in zdaj
V projektu MOČ, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje, je izšel tudi priročnik Program NARA – MOČ strokovnjakom skozi čuječnost, avtoric doc. dr. Vite Poštuvan in asist. mag. Alenke Tančič Grum.
Psihologinji v priročniku razgrinjata izkustveno učenje principov čuječnosti. Avtorici, ki tudi sami osebno in poklicno prakticirata koncept čuječnosti, sta v knjigi zbrali in prilagodili materiale za izvedbo programa v šestih tednih.
Recenzenta priročnika sta strokovnjaka s področja duševnega zdravja doc. dr. Saška Roškar in doc. dr. Gregor Žvelc. Priročnik sledi strukturi srečanj in program dopolnjuje z vajami za prakticiranje čuječnosti v vsakdanjem življenju. Vaje vključujejo različne naloge, npr. poslušanje posnetkov, prakticiranje meditacijskih vaj, pisanje dnevnika. Priročnik ni namenjen samostojni uporabi, brez vključitve v program. Za udeležence je brezplačen. Dostopen je na spletnem naslovu Založbe Univerze na Primorskem.
Strokovnjaki, ki se poklicno ukvarjajo s pomočjo ljudem v stiski, so vsakodnevno izpostavljeni stresnim situacijam. Pri delu z uporabniki včasih občutijo nemoč, strah in negotovost. Tudi sami potrebujejo razbremenitev in znanje o veščinah, ki jim lahko pomagajo pri soočanju z lastnimi stiskami.
»Duševno zdravje strokovnjakov nedvomno vpliva na njihovo nudenje pomoči. Ohranjati dobro duševno zdravje je pri strokovnih delavcih, ki delajo z ljudmi v stiski in z ranljivimi skupinami, izjemnega pomena. Le posamezniki, ki se učinkovito spoprijemajo s stresom in skrbijo za svoje duševno zdravje, lahko kvalitetno pomagajo drugim. To se je pokazalo tudi v večji mednarodni študiji SEYLE: učitelji so prej pomagali dijakom v stiski, če so se sami dobro počutili. Zato je ključno, da strokovnjakom poleg znanja ponudimo tudi programe za krepitev lastnega duševnega zdravja oziroma notranje moči. Lahko si predstavljamo, da bo zdravnik, ki se sam psihično ne počuti dobro, le težko najboljša pomoč pacientu,« je povedala doc. dr. Vita Poštuvan, idejna avtorica Programa NARA iz Slovenskega centra za raziskovanje samomora UP IAM.
Temeljno izhodišče programov čuječnosti, ne glede na to, kdo so njihovi uporabniki, je v prakticiranju naslednjega koncepta: namesto premlevanja preteklosti ali zaskrbljenosti glede prihodnosti se osredotočimo na tukaj in sedaj. V vsakodnevnem življenju se pogosto zgodi, da se ne zavedamo zares sedanjega trenutka. Razmišljamo o preteklih dogodkih ali se v mislih ukvarjamo s tem, kaj nas čaka v prihodnosti in tako ne moremo biti polno prisotni tukaj in zdaj. To je lahko v stresnih situacijah še posebej pomembna ovira. Če nismo osredotočeni na sedanji trenutek, se namreč na stresne dogodke pogosto odzovemo avtomatično, brez zavestnega razmisleka. Avtomatizirani mehanizmi odzivanja na zaznane stresne situacije pa so lahko nefunkcionalni in vodijo v izgorelost, depresivnost, tesnobo.
»Programi čuječnosti, ki imajo v tujini že nekaj desetletij pomembno mesto pri preprečevanju depresij, spoprijemanju s stresom in obvladovanju kroničnih telesnih težav ter se vse bolj uveljavljajo tudi pri nas, ponujajo drugačen pristop. Temeljijo na prepoznavanju lastnih ustaljenih, a neustreznih vzorcev mišljenja in vedenja, ter spodbujajo osredotočenost na sedanji trenutek – tukaj in zdaj. Udeležence usmerjajo k bolj celostnemu zavedanju sebe, svojih misli, hkrati pa spodbujajo gojenje bolj prijaznega, neobsojajočega odnosa do sebe, drugih in sveta. Na ta način spodbujajo trajnostne spremembe odnosa do težav in stresnih situacij,« je dejala asist. mag. Alenka Tančič Grum, psihologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Odzivi strokovnjakov glede programa večinoma temeljijo na spoznanju, da velik del našega življenja “spregledamo” oziroma nanj nismo pozorni; zato pa z vadbo udeleženci spoznavajo, da jim vaje spreminjajo pogled na življenje. Pogosto tudi povedo, da se zaradi tega boljše odzivajo v stresnih situacijah, so prijaznejši do sebe in drugih.
»Po enem od srečanj je udeleženec dejal, da si želi, da bi na ravni celotne družbe zmogli toliko povezanosti in prijaznosti eden do drugega. Potem bi bilo življenje lepše za vse nas,« je še menila doc. dr. Vita Poštuvan. Takšni odzivi potrjujejo razmišljanje, da lahko s spreminjanjem sebe krepimo tudi družbo kot celoto. Po besedah asist. Janina Žiberna, psihologinje iz Slovenskega centra za raziskovanje samomora UP IAM, je odziv strokovnjakov, zainteresiranih za vključitev v program izkustvenega učenja čuječnosti, presegel pričakovanja organizatorjev, saj je bilo povpraševanje dvakrat večje od razpoložljivih možnosti. Slednje kaže na potrebe strokovnjakov po tovrstnih programih v Sloveniji.