Prvo prosim, da greste v sebe in se poglobite v svoje misli in zamere, bolečine in žalost, pa tudi jezo in krivdo. Ker vse to so naša čustva, poleg še cele vrste drugih. Sedaj pa pomislite na to, da bi sami sebi odpustili neko napako ali krivico, ki ste jo naredili ljubljeni osebi, otroku, staršem, sodelavcem ali komu drugemu. Vi veste, kakšno notranje čustveno breme nosite in vi ste tisti, ki lahko sami sebi to breme odložite s tem, ko se naučite odpustiti.
Naučiti se odpustiti sebi in nato drugim terja kar nekaj vaje, kot pač vsaka druga stvar. Odpustiti enostavno pomeni, da breme, ki ga nosite, spustite od sebe, se odvežete od njega. To breme vam je lahko dala druga oseba, ki vas je prizadela iz njene lastne bolečine, zanikanja ali zmedenosti. Sprostite svojo lastno energijo ter tej osebi odpustite, torej spustite zamere in jezo do nje ter tako sebe osvobodite. To je druga plat kovanca. Ko znamo in zmoremo sebi odpustiti in oprostiti, potem lahko tudi drugemu. Iz srca. To je pomembno za vas, ker tako sebi dokažete, da imate sebe radi in da svojo energijo varčujete za vas same.
Kajti, ko smo jezni na druge ali užaljeni ali jih ignoriramo, jim dajemo našo energijo. Če smo sposobni in delamo na tem, da sebi in drugi osebi odpustimo, potem dela naša energija za nas. To je zelo pomembno, saj nimamo neomejenih virov naše podporne življenjske energije in bi res svetovala, da ravnate z njo gospodarno in ljubeče. Ker tako boste ljubeči do sebe.
Obstaja rek: »Če ne odpuščamo, je podobno kot če spijemo strup in pričakujemo, da bo druga oseba zbolela ali umrla«. Če se držimo zamer, dobesedno silimo lastni organizem, da tvori preveč hormonov, predvsem kortizola in tudi to na daljši rok slabi naše telo. Torej, da povzamem: odpustimo sebi, ker s tem lažje, bolj svobodno ter zdravo živimo naprej.