Spolnost v tretjem življenjskem obdobju

Spolnost po 50. letu je med ljudmi tako različna, da jo je nemogoče teoretsko ukalupiti, jo generalizirati. Vse, kar se na področju spolnih praks dogaja v odraslosti in tudi v starosti ima korenine v otroštvu, najbolj v času razreševanja Ojdipovega kompleksa, torej v falični fazi psihoseksualnega razvoja otroka.

Ključen je odnos do nasproti-spolnega starša in pomembnih nasproti-spolnih likov, ki jih je imel otrok v otroštvu rad. Vendar, tudi tisto, kar se na področju spolnosti dogaja med 30. in 50. letom močno zaznamuje tudi spolnost po 50. letu. No, tudi prvih deset let prakticiranja spolnosti (v paru) je pri mnogih ključnega pomena za to, kako se bodo ljudje lotevali svoje spolnosti po 50. letu.

Spolna želja ima določne razvojne zakonitosti. Temeljna zakonitost je tudi ta, da se istega »objekta želje« (partnerja/partnerice), kot se reče v psihoanalizi, ne da enako strastno želeti celo življenje. Če se v stanju seksualne naveličanosti med partnerjema zgodijo varanja, in oba partnerja (ali pa vsaj eden od njiju) izkusita božanski seks z nekim drugim partnerjem ali celo z več njimi, torej ne z zakoncem oz. »vseživljenjskim« partnerjem, potem se znajo dogajati zapleti v klasičnem (in monotonem oz. rutinskem) seksu že pred 50. letom. Še bolj pa po 60. in 70. letu.

Problemi so psihične narave, oz. na področju psihičnega doživljanja spolne želje. Moškega, ki je imel od 30. do 50. leta eno ali celo nekaj občasnih ljubic, v partnerski (zakonski) zvezi pa je imel takrat dokaj aseksualno ženo/partnerico, ki si je po 30 letu želela seksati le enkrat na mesec, pa še to za deset minut, ta ista »ostarela« ženska ne more vzburiti svojega moža/partnerja po 50. letu, kljub temu, da ji seks po 50-letu celo zapaše.

Moški, ki je nekajkrat ali celo nekaj let doživel adrenalinski seks z deset ali 20 let mlajšo žensko, se za domačo ženo/partnerico po 50. letu ne bo kaj prida (spolno) zmenil. Ne bo ga vzburjala. Imel bo verjetno tudi probleme z erekcijo, s kakšno 10 ali 20 let mlajšo priležnico, ki »dobro seksa«, pač ne.

Pri posplošenem razumevanju spolnosti po 50 letu je treba par stvari vedeti oz. vzeti v obzir. Dejstvo je, da seks na skrivaj (torej varanja) prakticira mnogo ljudi. Prednjačijo seveda moški z določenim ugledom in družbenim statusom ter seveda z debelo denarnico. Mlade ženske so pogoste ponudnice dobrega seksa. S potentnostjo ostarelih moških ob mladih ženskah načeloma ni problem. Večji problem so starejše ženske, ki bi si kakšen dober seks sicer še (za)želele, samo ni prav veliko moških, ki bi si želeli starejše ženske.

Žensko telo z leti zgubi na seksapilnosti, tudi fiziologija (navlaženost nožnice) jo »ne uboga«. Moške v povprečju vzburjajo mlada ženska telesa, čvrste prsi in mladostna pohota seksualno nepotešenih žensk. Mnoge ženske s staranjem tudi zgubljajo na seksualni samozavesti. Še tisto malo samozavesti jim usahne, ko vidijo spremembe na svojem telesu: gubice, ovenela koža, povešene prsi, »ohlapna« nožnica … Vse to so spremembe na ženskem telesu, ki so povezane s staranjem, in ki nekatere ženske silijo v dokaj asesksulano zakonsko/partnersko držo. Po drugi strani si jih njihovi možje/moški ne želijo tako strastno kot nekoč, tudi neko vztrajnost in voljo, torej pohotno željo, ne pokažejo. Zagata je t. r. popolna.

Precej bolj se v seksu na stara leta znajdejo pari, ki se celo življenje niso varali. No, tudi tisti, ki jim seks ni posebna vrednota, pač pa nekaj sprotnega, dokaj nepomembnega. Njihova seksualna želja en po drugem ni tako skrhana (ni tako brez ostrine), kot želja tistih parov, ki so se varali, oz. je varal vsaj eden od njiju.

Takšni pari, ki celo življenje le rutinsko seksajo, s svojo seksualno rutino lažje nadaljujejo tudi po 50. ali 60. letu starosti, in to brez posebnega dramatiziranja, če strast usiha. Tisti pa, ki so v seksu doživeli določen adrenalin ali celo orgije (torej fantastične oz. božanske spolne prakse, tudi »trojčke«), se nikoli ne morejo kar tako vrniti v kalup in rutino monotonega zakonskega/partnerskega seksa. Nadaljevanje orgij in adrenalinskega seksa pa pač ni mogoče kar v nedogled. Problem niti ni toliko v sami spolni praksi, pač pa bolj v vedno »enem in istem objektu želje«.

Glavni problem mnogih dolgoletnih partnerjev (ne pa vseh) je v tem, da so en za drugega vedno eni in isti. In če se v seksualni karieri enega ali obeh partnerjev doživijo določena varanja, ki so imela pridih božanskega, se zagati v nadaljnjem seksualnem življenju ne da ogniti. Lahko bi rekli, da je to nekakšna (božja) kazen za pretekla varanje.
Problematični so predvsem moški, ki se »na stara« leta seksualno ne morejo več vzburiti ob dolgoletni in po svoje stari oz. ostareli ženi/partnerici. Ta ženska se lahko še kako trudi, pa ne more zadovoljiti svojega moža/partnerja – ker je pač vedno ena in ista. Tudi razne »igračke« in nove prakse, ne pomagajo kaj dosti ,malo pa vendarle pomagajo pri obujanju strasti. Takšni moški se seksualno (z)animira le ob vedno novih, drugih ženskah.

Situacija ni kaj dosti drugačna pri ženskah, ki so si dobršen del življenja spolno slo tešile z raznimi ljubimci, dolgoletnega moža/partnerja pa so se naveličale. Ta seksualni kontekst je zagata zato, ker ima v osnovi povezave z otroštvom ter z odnosom do nasproti-spolnega starša ter pomembnih nasproti-spolnih likov, ki jih je imel otrok zelo rad. Pomembno vlogo imajo tudi sosedovi otroci, bratje in sestre, stari starši. Seveda je pomembna tudi identifikacija in vloga istospolnega starša.

Tisti pari, ki so s svojim spolnim življenjem »na stara leta« zadovoljni in ga ocenjujejo kot dobrega, bi bili zaprepadeni, če bi svoj »dober« seks predvajali na videu (»porniču«) kakšnemu paru, ki je vajen bistveno bolj adrenalinskih perverznih spolnih praks. Torej: pojem dobrega seksa na stara leta je izjemno relativen pojem. Različni ljudje pojmujejo svoj »dober seks« kot čisto nekaj drugega kot drugi. Če je nek seks dobre za nekoga, je morda slab za nekoga drugega. Eden od partnerjev lahko misli, da ima dobro spolno življenje, drugi v tem istem paru, ki je resnično dober seks z drugim seks-partnerjem že izkusil, pa ta isti seks ocenjuje kot slab ali pa vsaj (pod)povprečen, monoton, rutinski. Stvari v sesku so zapletene, praktično in teoretsko.

Ne smemo pa pozabiti, Freud je poudarjal, da z leti libido narašča, mislil je na libido v ožjem pomenu besede, kot spolno slo. In ta spolna sla je z leti resnično bolj zahtevna, bolj močna, pri nekaterih pa na ta račun tudi bolj izbirčna. Torej: močno željo človek že ima, toda ni vsak objekt želje dovolj privlačen in uporaben, vsaj pri moških je tako.

Mnoge ženske pojmujejo kot dober seks s takim moškim, ki ima dolgotrajno erekcijo, in tudi dolg, debel in trd penis. Spet druge doživljajo dober seks (le) z moškimi, ki jih imajo neskončno rade ali so vanje zaljubljene ali pa vsaj močno čustveno vezane. Razlike med pojmovanjem dobrega seksa so torej lahko ogromne. Nemogoče jih je docela interpretirati ali celo ukalupiti.

Za konce velja omeniti udi neko prelomnico. Seks med 50. in 70. letom je lahko še kar znosen, celo dober. Po 70. letu pa pri mnogih parih ob podpori usihajočega libida pač zamira. Prelomnica je pri ženskah lahko že meno pavza in nožnica, ki se noče navlažiti, pri moških pa erektilna disfunkcija, torej starostna impotenca. Moški, ki »mu ne vstane«, se bo načeloma izogibal situacijam, kjer se pričakuje od njega spolna aktivnost, on pa ve, da »ga vojak ne bo ubogal«, in da iz tega ne bo nič. In če ima ob sebi še partnerico, ki mu je celo življenje (po malem) pila kri, se jo seksualno ne loti že iz principa. Parov, ki se imajo na stara leta še vedno radi in so nadvse čustveno povezani med sabo in se še spolno privlačijo, pa je čedalje manj. Torej je čedalje manj tudi dobrega seksa po 50 ali 60 letu, vsaj tistega doma. Da ne bo pomote, varanja obstajajo tudi po 70. letu starosti. So pa seveda bolj moški tisti, ki varajo z 20 ali celo 30 let mlajšimi ženskami.