Znanstveniki potrjujejo, da tudi povsem zdravo staranje s sabo prinese nekatere spremembe glede spalnega ritma.
Po navadi starejši ljudje postanejo zvečer prej zaspani in ponoči spijo manj globoko, kot ko so bili mlajši. Zato je nerealno pričakovati, da bomo na stara leta spali tako dolgo in trdno kot v mladosti.
Težave s spanjem pa so vendarle lahko tudi znak katere od bolezni, zato smo zbrali pet najpogostejših vzrokov za težave s spanjem pri starejših ljudeh, ki smo jim dodali tudi predloge rešitev.
1) Skrita zdravstvena težava
Čeprav veliko starejših trpi za tako imenovano primarno težavo s spanjem, se pogosto izkaže, da so težave s spanjem v resnici sekunadarne težave oziroma simptomi še neodkrite zdravstvene težave.
Med boleznimi, ki najpogosteje vplivajo na spanec pri starejših, so:
- srčne in pljučne težave, ki vplivajo na kakovost dihanja,
- želodčne težave in refluks,
- kronične bolečine in bolezni, kjer so prisotne kronične bolečine,
- urološke težave, ki povzročajo pogostejše uriniranje ponoči,
- anksioznost, depresija in druge psihične težave,
- nevrološke težave (na primer Alzheimerjeva ali Parkinsonova bolezen) ter
- stranski učinki zdravil.
Namig: Preden se torej lotite reševanja težav s spanjem, je dobro preveriti, da vzrok ne leži v skriti zdravstveni težavi. Včasih je rešitev tudi v drugačni razporeditvi zdravil (na primer diuretikov), kar lahko pomembno olajša nočni spanec.
2) Smrčanje, spalna apneja in druge s spanjem povezane težave z dihanjem
S spanjem povezane težave z dihanjem pokrivajo vrsto dihalnih težav, ki se pojavljajo medtem ko spimo - od smrčanja do spalne apneje, ko se bolniku med spanjem dihanje za nekaj sekund povsem ustavi.
Verjetnost za s spanjem povezane težave z dihanjem se dviguje s starostjo, večja pa je tudi pri moških in ljudeh s prekomerno telesno težo. In čeprav se bolniki s tovrstnimi motnjami ne pritožujejo veliko nad mankom spanca, študije kažejo, da so bolniki s spalno apnejo bolj nagnjeni k srčno-žilnim boleznim in srčni kapi ter hitreje umrejo.
Preberite tudi: Kaj pomeni, če se zbujate med 2. uro in 4. uro ponoči?
Pa vendar so znanstveniki ugotovili, da to velja le za starejše med 40. in 70. letom starosti, medtem ko v pozni starosti ljudje s spanjem povezanimi težavami z dihanjem manko spanca večinoma nadomestijo čez dan.
Namig: Če sumite na spalno apnejo, vsekakor kontaktirajte zdravnika, da vam potrdi ali ovrže diagnozo z diagnostičnimi testi. Ne glede na diagnozo pa se izogibajte alkoholu in ostalim poživilom, ki ne vplivajo dobro ne na spanec, ne za s spanjem povezane težave z dihanjem.
3) Sindrom nemirnih nog
Sindrom nemirnih nog se najpogosteje "prebudi", ko se umirimo in torej še posebej, ko bi radi zaspali. Največkrat ne gre za bolečine, temveč predvsem nemir ali mravljinčenje v nogah, ki nam ne dopusti, da bi noge imeli na miru, temveč jih moramo nenehno premikati.
Študije kažejo, da se s sindromom nemirnih nog srečuje od pet do 15 odstotkov vseh ljudi, toda le 2,5 odstotka jih ima klinično težke simptome. Staranje, slabo zdravstveno stanje, pomanjkanje železa in ženski spol so faktorji, ki povečajo verjetnost za ta neprijeten sindrom, ki pogosto krade tudi spanec in povzroča nespečnost.
Namig: Če vas muči sindrom nemirnih nog, zaradi katerega slabo spite, čez dan poskrbite za veliko gibanja, preverite količino železa v krvi (tudi zaloge!) in se zvečer zavestno umirjajte.
4) Periodično premikanje okončin v spanju
Čeprav večina ne pozna te bolezni, gre za kar razširjeno težavo (prisotna bi naj bila pri kar 45 odstotkov vseh starejših!), pri kateri človek med spanjem periodično premika roke in noge, lahko pa tudi samo gležnje, komolce, kolena ali boke. Ti gibi lahko bolnika zbudijo ali pa tudi ne, so pa predvsem moteči za osebo, ki spi zraven bolnika.
Preberite tudi: 10 vrst hrane, ki moti vaš spanec
Sindrom periodičnega premikanja okončin v spanju se najpogosteje pojavlja v kompletu z drugimi spalnimi težavami, ki predstavljajo večjo težavo za bolnikov spalni ritem. Sicer za ta sindrom medicina še ni odkrila ne pravega vzroka ne zdravila.
Namig: Poleg standardnih ukrepov pri težavah s spanjem poskrbite za čim bolj udobno in zdravo ležišče. Ter ne bodite užaljeni, če bo partner ponoči želel spati drugje. Če namreč nismo naspani, se še tako prijazni in nežni partnerji lahko spremenijo v sitne in nejevoljne razdražljivce.
5) Nespečnost
Nespečnost je najpogostejša težava s spanjem, ki nas vsake toliko muči prav vse, sicer pa se pojavnost te motnje s starostjo veča. Gre za težavo, ko kljub vsem pogojem za spanje enostavno ne moremo zaspati in se (pre)hitro zbujamo. Po nekaterih raziskavah se skoraj četrtina vseh starejših ljudi vsak večer in vsako noč muči s težavami, povezanimi z nespečnostjo.
Nespečnost ima namreč številne dolgoročne posledice: anksioznost, depresija, utrujenost, slabša kakovost življenja, upad kognitivnih sposobnosti in druge težave, ki jih prinaša kronično slab spanec.
Namig: Preden se lotite zdravljenja nespečnosti (z zdravili ali brez), si začnite pisati spalni dnevnik, ki vam bo morda razkril zelo enostavno rešitev za boljši spanec. Predvsem starejši bi se morali čim bolj izogibati "tablet za spanje", saj ta zdravila zelo slabo vplivajo na možgane in njihovo delovanje, poleg tega pa nekatera delujejo tudi kot droga - z njimi zlahka postanete zasvojeni.
Preberite tudi: Odličen spanec: Zvečer naredite te preproste telesne vaje
Uspavala naj bodo torej zares zadnja rešitev v spalni stiski, ko ste preizkusili vse drugo, kar je na voljo pri lajšanju težav z nespečnostjo - od kognitivne terapije, čuječnosti in redne telovadbe do naravnih zdravil in pripomočkov iz ljudske medicine. Če že rabite "zdravilo", za začetek raje kot z uspavalom poskusite z dodajanjem preverjene količine melatonina.