"V teh dneh nas sorodniki in stanovalci domov starejših obveščajo, da so zaprti v sivih conah kljub temu, da so trikrat cepljeni. Kako je to mogoče?," se sprašujejo v Srebrni niti - Združenju za dostojno starost, ki je organiziralo strokovni posvet z naslovom Zdravstvena in socialna obravnava starejših v času covida–19 v letih 2020 in 2021. Kaj moramo izboljšati?
V uredništvo smo prejeli sporočila tega posveta, ki so "apel, opozorilo ter vodilo politikom, zdravstvenim strokovnjakom in strokovnjakom s področja socialnega varstva pri načrtovanju ukrepov na tem področju v prihodnosti, saj novi koronavirus še ni premagan," sporočajo iz Srebrne niti.
Brez zapiranja domov starejših
Ključno sporočilo strokovnega posveta je, da je bilo v prvem, drugem in tretjem valu Covida-19 pri zdravstveni in socialni obravnavi starejših veliko pomanjkljivosti.
"V vseh treh valovih koronavirusa je bila preveč izražena socialna izolacija starejših ter izključitev njihovih sorodnikov in drugih bližnjih, kar ima dolgoročne posledice za stanovalce domov starejših (DSO) in njihove bližnje. Ravno zato morajo biti zaščitni ukrepi v prihodnje takšni, da ne bodo povzročili socialne izolacije stanovalcev DSO in tudi starejših, ki potrebujejo pomoč ter bivajo doma," opozarjajo v Srebrni niti.
Med predlaganami rešitvami glede skrbi za starejše je zato tudi poziv Brez zapiranja domov starejših, saj onemogočanje stikov dokazano škodljivo vpliva na psihično in fizično zdravje stanovalcev in ker sorodniki v izrednih razmerah lahko veliko pomagajo kot prostovoljci.
Spoštovanje dostojanstva in temeljnih človekovih pravic starejših
Kot je Srebrna nit zapisala v apelu vladi in drugim odločevalcem, mora biti glavno vodilo pri iskanju rešitev glede skrbi za starejše spoštovanje dostojanstva in temeljnih človekovih pravic starejših, saj so dosedanji ukrepi za zajezitev širjenja bolezni močno posegli v naslednje temeljne človekove oziroma ustavne pravice stanovalcev DSO:
- pravico do gibanja,
- pravico do družinskega življenja,
- pravico do druženja,
- pravico do enake zdravstvene obravnave,
- pravico do zdravja,
- pravico do dostojnega umiranja,
- pravico do nedotakljivosti stanovanja in
- pravico do pravnega varstva.
"V razpravo o predlaganih rešitvah je treba vključiti tudi stanovalce domov (sveti zavodov), starejše, ki bivajo v domačem okolju, oziroma predstavnike starejših, povezanih v organizacije civilne družbe. Redne oblike sodelovanja s civilno družbo morajo biti zagotovljene tudi v izrednih razmerah," vlado pozivajo v Srebrni niti, kjer opozarjajo, da je še posebej v izrednih razmerah nujno odgovarjanje vlade, ministrstev in drugih odločevalcev na predloge in pobude civilne družbe, prav tako pa je nujna tudi njihova realizacija v obliki strategij; seveda v doglednem času in ne le na papirju.
Pri predlaganih sistemskih rešitvah oziroma novi zakonodaji je zato nujno potrebno upoštevati socialni dialog ter pripombe stroke in civilne družbe.
Brez rdečih con, ki niso delovale
"Domovi starejših niso imeli in še vedno nimajo prostorskih možnosti, da bi stanovalce na primeren način razporedili v različne cone in preprečili širjenje virusa. Rdeče cone so se ponekod izkazale za premajhne, neustrezne in stanovalce so (pre)večkrat selili," so ugotovili na strokovnem posvetu, kjer so ugotovili, da je prava rešitev ukinitev rdečih con.
"V času, ko imamo na voljo cepljenje, so selitve stanovalcev nepotrebne in za posameznika škodljive. Ob slabem zračenju so selitve neučinkovite, ob dobrem pa tako in tako nepotrebne, obenem pa nimajo pomembnega vpliva na zdravstveno stanje celotne populacije v domu.
Zato predlagamo izolacijo okuženih stanovalcev v njihovih sobah in sprejem v bolnišnico takoj, ko je to potrebno. Srebrna nit se nikakor ne strinja z namestitvami starejših obolelih v telovadnice in druge zasilne prostore," so odločni v Srebrni niti, s čimer bi se zagotovo strinjala večina svojcev stanovalcev DSO.
Izvajanje triaže je pomenilo hudo kršitev pacientovih in človekovih pravic
Kot so zapisali v poročilu iz strokovnega posveta, je izvajanje triaže (določanje, kateri stanovalci domov starejših so izbrani za nadaljnje zdravljenje in kateri ne) pomenilo hudo kršitev pacientovih in človekovih pravic.
Čeprav je triaža v vojnih razmerah nujna, tokratna v DSO ni bila izvedena v skladu z več mednarodnimi usmeritvami:
1) Okrnjena je bila avtonomija posameznika, prav tako pravičnost in dostopnost do zdravstvene oskrbe, kar govori o diskriminaciji starejših in neenakosti v zdravstveni oskrbi. Vpogled v protokole, ki so bili uvedeni, ni bil mogoč.
2) Izvajala se je poimenska selekcija stanovalcev v DSO-jih v času, ko ni bilo dejanske potrebe po njej.
3) Opaziti je bilo netransparentnost - prikrivanje triaže pred stanovalci in sorodniki.
4) Varčevalo se je s kapacitetami bolnišnic na račun stanovalcev domov. Bolnišnice so v prvem valu imele prazne postelje, domovi z okuženimi pa niso imeli pogojev za izolacijo ter dovolj kadrov in zaščitne opreme.
5) Prihajalo je do izključitve pacienta – stanovalca DSO in njegovega bližnjega. Niti triažirani niti sorodniki niso vedeli, da so triažirani, zato niso imeli možnosti povedati, če in kakšnega zdravljenja si ob okužbi želijo.
6) Paliativna oskrba je bila izjemno okrnjena. Sorodniki sploh ne vedo, če so je umrli sploh bili deležni, ker niso imeli vstopa v domove, niti možnosti slovesa od umirajočega.
7) Zaščita za zdravstveno osebje v DSO je bila pomanjkljiva. Sorodniki povedo, da so okužbo v domove prinesli zaposleni, ki niso imeli ne opreme in ne potrebnih znanj.
"Med covid situacijo so bili starejši v domovih razporejeni vnaprej in to poimensko! Minister za zdravje je to imenoval »presejanje«. A šlo je za izbiranje posameznikov, ki naj ne pridejo do bolnišnice. Zahtevamo, da se to obdobje razišče. Pričakujemo, da prevzame konkretno odgovornost za neprimeren ukrep tisti, ki je zanj odgovoren," so odločni v Srebrni niti.
Cena epidemije se je štela v izgubljenih življenjih starejših, polovica teh je bila stanovalcev domov za starejše. Ob tem pa ne smemo imeti v mislih le kratkoročne epidemije, temveč tudi dolgoročno škodo za akutno ali kronično bolne starejše in druge, ki zaradi preobremenitve zdravstvenega sistema niso imeli (in nekateri žal še danes nimajo) dostopa do zdravstvenih, rehabilitacijskih storitev in preventivnih programov. Je to zares najbolj optimalna skrb za najranljivejše?