Svetovalnica: Kaj umirajoči najbolj pogosto obžalujejo?

Na smrt bolni se mnogokrat sprašujejo, ali bi lahko tokom življenja kaj spremenili in marsikaj obžalujejo, a je žal večinoma prepozno, da bi za nazaj karkoli spremenili. Zato se prosim danes in v temle prezentnem trenutku opomnite in se iskreno povprašajte, ali ste srečni?
Ko se življenje končuje, se mnogi sprašujejo, če so naredili dovolj ... (foto: freeimages.com)
Ko se življenje končuje, se mnogi sprašujejo, če so naredili dovolj ... (foto: freeimages.com)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Spremljam kaj se dogaja s Hospic hišo, kako pravijo, da jim bo zmanjkalo denarja za delovanje. Zgrozim se! Hospic je prostor, v katerem bolnikom v terminalni, se pravi zadnji fazi pred smrtjo omogočijo miren in čustveno dostojen prehod v smrt oziroma onostranstvo. Obenem pomagajo svojcem, da lažje prebolijo izgubo ljube jim osebe. Takšno iskreno podporno delovanje vseh, ki skrbijo za bolnike je izjemno humano. Ne smemo izgubiti edine Hospic hiše v Sloveniji! Vsak od nas naj se povpraša ali jim lahko kako pomaga.

Obenem se na smrt bolni sprašujejo, ali bi lahko tokom življenja kaj spremenili in marsikaj obžalujejo, a je žal večinoma prepozno, da bi za nazaj karkoli spremenili. Zato se prosim danes in v temle prezentnem trenutku opomnite in se iskreno povprašajte, ali ste srečni? Ste delovali in se odločali tokom svojega življenja tako, da boste tudi ob zadnji uri spokojni odšli, z vedenjem, da ste bili vi sami vsako minutko in z vsakim vdihom?

Mnogi preden preidejo na drugi svet obžalujejo, da so se preveč ukvarjali s tem, da bi njihova podoba in delovanje čim bolj ustrezalo zahtevam staršev, partnerja, okolja. Drugi obžalujejo, da so veliko preveč delali in premalo uživali svoje življenje, ki prehitro mine in kot vsi vemo, se vsakdo od nas rodi in umre sam. Nekateri na smrtni postelji želijo, da bi več časa posvetili odraščanju otrok in negovanju prijateljskih vezi. Najbolj pogosto obžalovanje pa je, da smo postali nekdo drugi, saj globoko v sebi vemo, kakšni smo, a tega nismo prikazali pred drugimi. Igrali smo. Celotno življenje.

Ker imamo v tem telesu eno bivanje, predlagam, da ga mi vsi znamo ceniti, spoštovati in ljubiti. Delujmo tako, kot čutimo, da nas podpira in da se lahko odpremo. Tako bo možnost, da ob poslednji uri karkoli obžalujemo veliko manjša.

Če bi radi kaj vprašali, lahko svoja vprašanja pošljete na: info@svetovalnica.si.



Avtorica kolumne Melita Kuhar vodi projekt Svetovalnica.si. Več o tematiki in ostalih medsebojnih odnosih lahko preberete na spletni strani http://svetovalnica.si/, pokličete na 031 666 168 ali se oglasite osebno.
Morda te zanima tudi:

Čustev ne smem kazati

Takšnega razmišljanja, kot otroci, verjamem, da nismo i...

Nas drugi res lahko razočarajo?

»Razočarala me je, razočaral me je.« Poznate katerega o...

Če bi me imel rad, bi …

»Zadnje čase se mi zdi, da sem sama za vse. Kuham, posp...

Osebna rast – delo, ki se nikoli ne konča

Osebna rast je na žalost (ali na srečo) delo, ki se res...

Skrbi na zalogo

Že dolgo nisem prebrala misli, ki bi me tako streznila,...

Vedno en moški premalo?

Preživeli smo valentinovo, pa 8. marec, čaka nas še mat...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Dušica Kunaver

Dušica Kunaver
pisateljica, zbiralka ljudskega izročila


"Najlepše darilo na svetu je tisto, ki si ga sam naredil."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2019 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.