V Sloveniji živi pod pragom tveganja revščine vsak osmi, v EU vsak šesti prebivalec. Tveganju socialne izključenosti je v Sloveniji izpostavljen vsak šesti, v EU vsak četrti prebivalec. Relativna revščina otrok in izpostavljenost otrok socialni izključenosti sta v Sloveniji med najnižjimi v EU, piše Statistični urad RS (SURS).
Dan boja proti revščini
17. oktober je za mednarodni dan boja proti revščini razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1992. Ta dan je namenjen opozarjanju na problem revščine v svetu in spodbujanju aktivnosti za njeno zmanjševanje. Letos mineva 30 let od sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah, prvega mednarodno pravno zavezujočega dokumenta o varovanju in spoštovanju otrokovih pravic. Ta vsakemu otroku priznava pravico do življenjske ravni, kakršna ustreza njegovemu razvoju. Kot kršitev otrokovih pravic je še posebej poudarjena revščina otrok, saj ta zavira otrokov razvoj, posledice tega pa so daljnosežne (nižji dohodki in slabše zdravje v odrasli dobi), poudarjajo na SURS.
Relativna revščina v EU
»Statistični uradi evropskih držav merijo relativno revščino; to pomeni, da ugotavljajo, koliko ljudi je revnih v primerjavi z drugimi. Predpostavljajo, da so relativno revni tisti ljudje, ki si zaradi nizkega dohodka ne morejo privoščiti načina življenja, ki je običajen za družbo, v kateri živijo,« razlagajo pri SURS in dodajajo še, da relativno revščino izražajo s stopnjo tveganja revščine. Ta pove, kolikšen delež ljudi v državi živi v gospodinjstvih, katerih neto razpoložljivi dohodek je nižji od praga tveganja revščine.
85 milijonov ljudi živi s prihodkom, nižjim od praga revščine
Po zadnjih podatkih Eurostata je bila stopnja v EU 16,9-odstotna, kar pomeni, da je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo 16,9 % ali približno 85 milijonov ljudi. Najnižjo stopnjo tveganja revščine med državami članicami EU je imela Češka (9,6-odstotno), najvišjo pa Romunija (23,5-odstotno). V Sloveniji je v letu 2018 z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo 13,3 % ali 268.000 ljudi. Manjše deleže relativno revnih kot Slovenija je imelo pet držav članic. Približno enake deleže relativno revnih kot Slovenija so imele Finska, Danska, Madžarska, Francija, Nizozemska in Avstrija.
V Sloveniji je bil mesečni neto razpoložljivi dohodek ljudi, ki so živeli pod pragom tveganja revščine, nižji od 662 EUR na odraslega člana gospodinjstva. S tako višino praga tveganja revščine se je Slovenija – ob razmeroma nizkem deležu relativno revnih ljudi – med preostalimi članicami EU uvrstila skupaj s Španijo in Italijo približno v sredino. Najnižji je bil ta prag v Romuniji, najvišji v Luksemburgu, višji od slovenskega pa v petnajstih državah članicah EU, še pojasnjujejo pri SURS.
Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo 268 tisoč oseb, od tega je bilo 89 tisoč upokojencev
Po podatkih iz raziskovanja Življenjski pogoji (SILC) za leto 2018 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 13,3-odstotna. To pomeni, da je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo približno 268.000 prebivalcev Slovenije, kar je enako kot v prejšnjem letu.
Med vsemi 268.000 osebami, živečimi z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je bilo 89.000 upokojencev (ali 18,1 % od vseh upokojencev), od tega 60.000 upokojenih žensk in 29.000 upokojenih moških; 52.000 je bilo delovno aktivnih (ali 6 % od vseh delovno aktivnih), od tega 31.000 zaposlenih in 21.000 samozaposlenih; 46.000 je bilo brezposelnih (ali 45,7 % od vseh brezposelnih), 45.000 je bilo mladoletnih otrok (ali 11,7 % od vseh otrok), 36.000 pa je bilo drugih oseb (ali 20,4 % od vseh nezmožnih za delo, gospodinj, študentov, drugih neaktivnih in nerazvrščenih oseb).
Socialna izključenost
Socialna izključenost je obsežnejši pojav od revščine, saj obsega tudi ljudi, ki so resno materialno prikrajšani ali živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo. V Sloveniji je bil po zadnjih podatkih tveganju socialne izključenosti izpostavljen vsak šesti, v celotni EU pa vsak četrti prebivalec.
Delež ljudi, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, je v Sloveniji razmeroma nizek.
Socialni transferji pomembno znižujejo revščino
Stopnja tveganja revščine je v letu 2018 ostala enaka kot v prejšnjem letu (13,3 %), pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Podatki kažejo, da socialni transferji pomembno znižujejo revščino. Če v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev (družinskih in socialnih prejemkov), bi bila stopnja tveganja revščine 23,4-odstotna. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v letu 2019 za transferje posameznikom in družinam namenja 1,249 milijarde evrov.
V Sloveniji posamezniki in družine lahko, če izpolnjujejo zakonske pogoje uveljavljajo različne transferje, od otroških dodatkov, štipendij, subvencije malice in kosila, subvencije vrtca, subvencije stanarine, varstveni dodatek, redna in izredna denarna socialna pomoč itd.