“Kronobiologija je veda, ki proučuje periodične procese (metabolizem, dnevna rutina) v živih organizmih in njihovo prilagajanje na sončne, lunarne in sorodne ritme. Od vseh bioloških ritmov je najbolj raziskan cirkadialni ritem s periodo približno 24 ur. Moderni življenjski stil (delo, pritiski s strani družbe) ogroža naraven potek biološkega ritma, zaradi česar lahko pride do negativnih vplivov na zdravje in počutje,” je pojasnila
Mia Srebrnjak iz podjetja DNK-ANALIZE, d.o.o.
Pri ljudeh v grobem opažamo dva kronotipa – jutranji in večerni (v angleško-govorečih kulturah so jutranji tipi »škrjančki« , večerni pa »sove« . Jutranji tipi raje hodijo spat zgodaj, zjutraj pa brez problemov vstanejo in so takrat najbolj produktivni, sove pa so aktivne zvečer.
So “krivi” naši geni? “Raziskave kažejo, da ima kronotip človeka velik vpliv na posameznikove športne zmogljivosti, vedenjske vzorce in čustvene probleme, moralne vrednote, nagnjenost k tveganju (ženske-sove so npr. pri tem bolj podobne moškim). Kaj je glavni dejavnik za prevlado določenega tipa je zaenkrat še neznanka, vendar vse več raziskav nakazuje, da bi za to lahko bili odgovorni naši geni. Pomembnejši dokaz za to so študije z enojajčnimi dvojčki, kjer je polimorfizem genov, odgovornih za cirkadialni ritem, pokazal, da je pojavnost kronotipa genetsko osnovana,” je pojasnila Srebrnjakova.
To potrjuje tudi ena zadnjih študij oddelka za genetiko Leicesterske univerze, kjer so raziskovali kronotip vinskih mušic (Drosophila melanogaster), ki se pogosto uporabljajo za genetske raziskave. Ugotovili so, da se tudi mušice delijo na pretežno dva tipa, saj so se nekatere iz svoje bube »zbujale« kasneje, kot ostale, prav tako na razlike kaže polimorfizem njihovih genov. Znanstveniki so nato ugotovili, da lahko s selektivnim parjenjem poustvarijo jutranji oz. večerni kronotip pri novih organizmih. Geni imajo torej dejansko velik vpliv pri določanju biološkega ritma. Ker genetsko zasnovo vinskih mušic velikokrat uporabljajo kot približek genetiki človeka (delimo si recimo 75% genov, odgovornih za bolezni), raziskovalci predvidevajo, da imajo tudi pri ljudeh geni podobno velik vpliv na naš kronotip.
Še več najdete
tukaj.