Ste se tudi vi odločili, da boste leto 2022 živeli bolj v skladu z lastno dušo in njenimi potrebami?
Če ugotavljate, da svojo življenjsko energijo prepogosto usmerjate v napačne reči, preverite šest nasvetov, kako nahraniti svojo lačno dušo, da boste življenje lahko ponovno zajemali s polno žlico.
1) Vrinite se v družinski urnik
Zagotovo nikoli ne pozabite obiska pri zobozdravniku ali rojstnega dne vnuka, saj si ju vestno zabeležite v družinski urnik in vse organizirate tako, da ju ne zamudite.
No, povsem enako ravnajte tudi z nujnimi opravki za zdravje vaše duše: »Jutranja kava in jaz«, »Sprehod v samoti«, »Zdravilni pogovor s prijateljico« ali »Obred čiščenja v savni«.
Potrebe svoje duše jemljite enako resno kot zdravniški pregled, saj boste v nasprotnem primeru zares pristali pri zdravniku zaradi kroničnih fizičnih ali/in psihičnih težav, ki izražajo le eno: zanemarili ste svojo dušo, ki ne more več prenašati stradanja.
Zato potrebe svoje duše vzemite resno ter jih z vso resnostjo in odgovornostjo vrinite v družinski urnik.
2) Začnite pisati dnevnik
Se spomnite osnovnošolskih in srednješolskih dni, ko ste na skrivaj pisali dnevnik? Zapisovanje misli in občutkov je dokazano zdravilno in terapevtsko, zato obudite to staro navado.
Kupite si poseben zvezek, ki vas bo pritegnil s svojo podobo (s kakšno čudovito ilustracijo ali mistično podobo), in si vsaj enkrat na teden vzemite čas za zapisovanje občutkov. V dnevnik ne zapisujte statističnih podatkov, kot so, kaj ste jedli za večerjo ali kaj vse ste počeli, temveč se osredotočite na trenutke, ki so vas »prebudili« - ki so v vas sprožili neka nova občutja, pa naj bodo prijetna ali neprijetna.
Zapišite vse svoje dvome, strahove, želje in upe. Pa tudi vse to, kar vas je prizadelo, razočaralo, ganilo in osrečilo. Ko se boste navadili na ta pogovor sami s sabo, boste ugotovili, da v resnici pogrešate čas za dnevnik, če ga preveč zanemarjate.
3) Čisto vsak dan recite sebi DA
Ste pri pisanju dnevnika ugotovili, da v resnici ne veste, kdo ste in kam greste? Brez panike, takšna obdobja brezpotja so normalni del duševne rasti vsakega človeka.
Sporočila duše lahko seveda potlačite ter se vržete v delo in »normalno« življenje, toda vaša duša vam bo zelo hvaležna (kar boste začutili kot notranji mir), če ji boste prisluhnili in ji pomagali, da ponovno najde svojo pot. In kako to storiti?
Ustvarjajte na tisoč in en način, pa naj bo to vrtnarjenje in peka peciv ali slikanje in ples v dnevni sobi, predvsem pa poslušajte svoje srce. Vsak dan si poskušajte uresničiti vsaj eno srčno željo, pa četudi gre le za to, da si privoščite deset minut predajanja sončnim žarkom. S tem, ko poslušate svoje srce in izrekate sebi DA, negujete in razvijate svojo dušo.
4) Obkrožite se z ljubeznijo
Čeprav se sliši klišejsko, je vendarle res: nobena duša ne more zdravo rasti v neljubečem okolju. Zato se obkrožite z ljubeznijo tako, da se posvečate odnosom, kjer lahko dajete in prejemate ljubezen, medtem ko se izogibajte ljudem, ki so do vas nespoštljivi in neprijazni.
Če imate vnuke, črpajte ljubezen in življenjsko moč iz njihove otroške razposajenosti, radovednosti in ljubezni do življenja. Ljubite jih in dobili boste desetkrat povrnjeno.
Če ste ugotovili, da vas izčrpava odnos s partnerjem, ne stojte križem rok in ne čakajte, da se odnos sam čudežno popravi. Poskušajte se pogovoriti z njim kot ljubeč partner, če pa so težave večje, pa ne omahujte in si poiščite terapevta. Duša bo zagotovo vesela terapije, saj bo končno lahko spregovorila.
Povsod torej iščite ljubezen in pri tem ne pozabite biti ljubeči tudi in predvsem sami do sebe.
5) Poslovite se od preteklosti
Včasih se duša zatakne v odnosu, psihičnem procesu, občutku ali ideji iz preteklosti. In ni nujno, da gre vedno za travmatičen spomin, ki ga moramo predelati s terapevtom, da lahko nadaljujemo z življenjem. Včasih je dovolj le to, da ozavestimo svojo dušno fiksacijo in se zavestno poslovimo od dela preteklosti, ki nas drži nazaj.
To pomeni, da si najprej dovolimo začutiti vse to, kar nas preliva, ko pomislimo na ta trenutek, odnos ali občutenje. Šele potem si lahko tudi oprostimo in gremo naprej.
Takšno slovo od preteklosti lahko označite tudi simbolno, in sicer tako, da sami ali skupaj s tistimi, ki jim zares zaupate, organizirate obred slovesa, pri katerem vsak prinese en predmet, ki mu predstavlja to, od česar se želi posloviti. Vsak svoj predmet z besedami (ali brez besed) pospravi v posebno škatlo, ki jo potem skupaj zakopljite v zemljo v gozdu ali na vrtu. Morda se simbolnega obreda slovesa lotite povsem drugače, pomembno je le, da prisluhnete svoji duši.
6) Naj vaša duša končno zapleše
Ples je simbol življenja, zato je pri prebujanju duše plesanje zagotovo zelo priporočljivo. Morda je za vas dovolj, da sami zaplešete v intimnosti svojega doma ali pa se vpišete v plesni tečaj, ki bo prebudil spečo dušo v vas.
Duša pa seveda lahko pleše tudi brez telesnega plesa oziroma pogosto tudi, ko samo mirujemo in smo v globokem stiku sami s sabo. Duša v resnici zapleše vsakič, ko se počutimo razigrani, navdušeni in strastni do nečesa. Pa ni važno, kaj počnemo ali ne počnemo. Ko se končno začutimo in si sledimo. Ko brez dvoma vemo, da hodimo po poti, ki nas oživlja in zaradi katere smo se rodili.
Zato zavrzite predsodke in stara prepričanja ter se pogumno podajte na svojo edinstveno in sveto dušno pot!