Vsaj naslovnik je pravi, je pomislil mladi očka, ki so mu prvi prameni kar dolgih sivih las kukali izpod kape in poganjali krepko čez ušesa, potem pa se je že rahlo naveličano obrnil k ženki, ki se je z babico ukvarjala z najmlajšim, ter se oglasil z dobršno mero živčnosti: "Preden se zrihtate opravim dve, tri fure, ti ata pa pelji Špelco tja, kamor gre še cesar peš." To reče in se naglo odsmuča k sedežnici.
>