Tako je naneslo, da sva z Zinko kar nekaj časa prelagali datum najinega srečanja. Potem pa ji je očitno bilo tega dovolj in nekega jutra se je že malo po šesti uri oglasil zvonec pri glavnih vratih, še dobro, da sem zgodaj pokonci, pa še vitke ženske v plašču, ki ji je segal skoraj do tal, nisem poznala.
''Od nošenja problemov, ki mi kot hlodi ležijo na srcu, sem utrujena in naveličana. Moram se jih znebiti- in to čim prej,'' je dejala, ko sva se usedli v kuhinji h kapučinu.
>