"Obožujem peko piškotov. Že najmanjše praznovanje ali srečanje je zame odličen izgovor, da jih spečem," je povedala Manca Rudolf, avtorica bloga rudolfovamalca.com.
Zaupala nam je, kakšne trike uporabiti, da bodo doma pečeni piškoti še boljši in še slajši:
Preden začnemo, naj bodo vse sestavine segrete na sobno temperaturo.
Le tako se bodo sestavine lahko dobro povezale med sabo in testo bo voljno in gladko. Sestavine postavimo iz hladilnika vsaj eno uro, preden zamesimo testo za piškote.
Uporabimo kvalitetne sestavine.
Že logika sama na narekuje, da iz zanič masla nekako ne morejo nastati božanski piškoti. Zato pri peki uporabimo kvalitetne sestavine: dobro maslo, lupinico bio limone ali pomaranče, kvalitetno temno čokolado, pravi kakav, kvalitetno smetano, vanilijev sladkor bourbonske vanilije ali vanilijeva semena ali domač vanilijev ekstrakt, domačo marmelado ipd.
Testo naj v hladilniku počiva dvakrat.
Res je, tudi enkrat je zadosti. Ampak za odlične piškote oz. za testo, ki ga bomo brez težav mesili, oblikovali in razvaljali, naj testo v hladilniku počiva dvakrat. Testo torej zamesimo; vse sestavine naj se dobro povežejo med sabo in naj ne ostane celih koščkov masla v testu. Preden ga damo prvič v hladilnik, bo testo verjetno še preveč pacasto, da bi ga lahko oblikovali v lepo kepo. Prvič damo testo v hladilnik za 30 do 60 minut. Nato ga vzamemo iz hladilnika, razdelimo na majhne dele; takšne, kakršne bomo kasneje razvaljali, in vsak del testa še enkrat pregnetemo in oblikujemo v kroglo, ki jo sploščimo (da se bo potem lažje valjalo). Damo ga še drugič v hladilnik za vsaj 1 uro, lahko pa kar čez noč. Testo naj bo raje dlje časa v hladilniku, kot premalo. Če je testo, ko ga vzamemo iz hladilnika, ”preveč” ohlajeno ali drugače rečeno trdo kot kamen počakamo 10 do 30 minut, preden začnemo z gnetenjem in valjanjem.
Testo valjamo med dvema plastema folije ali peki papirja.
Če testu dodajamo preveč moke, se rado zgodi, da uničimo teksturo in okus piškotov. Da bi se temu izognili, se držimo tega nasveta. Testo položimo na folijo ali peki papir, po vrhu damo še eno plast tega in tako brez težav razvaljamo testo.
Če vam tak način ni všeč, pa delovno površino, modelčke za piškote in valjar kar dobro pomokajte, da se testo ne bo prijemalo in lepilo.
Piškote odlagamo na hladen pekač obložen s peki papirjem.
V skoraj vseh primerih je peki papir najboljša rešitev za peko piškotov. Piškoti se peki papirja ne primejo, odlično pa je tudi to, da se pri peki s peki papirjem piškoti manj razlezejo kot pri peki brez papirja. Recept za piškote, ki se pri peki ne razlezejo in je zato primeren tudi za odtiskovanje različnih vzorcev ali napisov na piškote, dobite tule.
Edini meni znan primer, kjer pa se peki papir ne obnese najbolje, je peka mašinskih piškotov; v tem primeru pekač dobro namastimo z maslom in piškote iz mašine odlagamo direktno na pekač.
Priporočilo, da naj bo pekač v vseh primerih hladen, pa najbrž ne potrebuje dodatnega pojasnila.
Piškote na pekač polagamo dovolj narazen.
Piškoti se bodo med peko vsaj malo razlezli, zato med piškoti pustimo dovolj prostora. Koliko se bodo razlezli, je odvisno od sestave testa, torej od recepta, in pa od temperature testa; bolj kot je testo ohlajeno, manj se bo razlezlo – zato je tako pomembno, da je testo pred peko dobro ohlajeno.
Večino piškotov lahko v zaprti škatli hranimo tudi več kot mesec dni.
Ta podatek pride prav predvsem pri načrtovanju peke. Vedno se najprej lotimo piškotov in šele nato ostalega peciva.
Tole je dobro vedeti tudi zato, da ne mečemo hrane stran po nepotrebnem. Marsikdo bi rekel, da domači piškoti po dveh mesecih niso več užitni. Če kdaj tako nanese, se prepričajte o nasprotnem!
Teorijo smo spoznali, zdaj pa le veselo na delo! Naj peka piškotov postane prijetno in sproščujoče delo, ki obrodi slastne sadove.
Še več odličnih trikov boste našli tukaj.