21. september je svetovni dan alzheimerjeve bolezni. Ta pa je najpogostejši vzrok demence. Kar 60 odstotkov vseh bolnikov z demenco ima alzheimerjevo bolezen.
O alzheimerjevi bolezni oz. demenci smo se pogovarjali z asist. dr. Gorazdom Bernardom Stokinom specialistom nevrologom za alzheimerjevo bolezen (op. a.: Z dr. Stokinom smo se pogovarjali konec leta 2012):
Koliko oseb letno pri nas zboli za demenco?
Po podatkih Avstrije za demenco letno zboli okrog 35 tisoč ljudi. V to število pa niso všteti vsi tisti, ki so v obdobju pred demenco. Domačih podatkov pa žal nimamo.
Ali število bolnikov narašča?
Da, število bolnikov, ki zbolijo za demenco narašča.
Kakšna je v povprečju starost oseb, ki zbolijo?
Iz izkušenj in dela sodeč vam lahko povem, da starejši, ko je človek, večja je verjetnost, da ima demenco. Najmlajši bolniki pa imajo okrog 30 - 40 let.
Kako lahko pomagamo človeku, ki zboli?
Tako, kot drugje po svetu. Lahko upočasnimo napredovanje bolezni, če je ta odkrita dovolj zgodaj.
Ali je oseba, ki zboli za demenco, upravičena do invalidske pokojnine? Kako je z oskrbo bolnikov pri nas?
Da,upravičeni so, toda na tem področju je kar nekaj težav. Pri mladih bolnikih se zapleta pri nastanitvah v ustanove, pri starejših se zapleta pri nastanitvah v domove, saj ti niso narejeni za dementne ljudi.
Se je v našem zdravstvu v obdobju desetih let kaj spremenilo, izboljšalo na področju zdravljenja demence?
Pri nas se ni spremenilo skoraj nič, saj so posamezni interesi prevladali nad »narediti nekaj za ljudi«. Novosti zdravljenja obstajajo, toda ne pri nas, ker ni posluha.
Po odgovore, kako je z zdravljenjem demence pri nas in ali so na tem področju kašne izboljšave, smo se napotili tudi na Ministrstvo za zdravje. Iz službe za odnose z javnostjo so nam poslali nekaj besed iz poročila delovne skupine strokovnjakov, katero vodi dr. Stokin:
Trajanje bolezni - demence je v povprečju pet do 15 let po nastopu prvih simptomov. Glede na to, da gre za propad umskih sposobnosti, ki so tesno vezane na svojevrstnost jezika in ljudskih navad vsakega naroda je diagnostična obravnava v celoti odvisna od domačih strokovnjakov.
Ocenjujemo, da imamo danes v R Sloveniji približno 30 tisoč bolnikov z blagim upadom umskih sposobnosti ali demenco, od tega boleha najmanj 5 odstotkov bolnikov zaradi družinske oblike bolezni, ki vodijo v demenco, podoben procent bolnikov boleha zaradi demence povzročene s strani ozdravljivih bolezni. Število obolelih z demenco bo v R Sloveniji v naslednjih 10 letih naraslo za cca. 40 odstotkov, v naslednjih 20 letih za dobrih 70 odstotkov. Z drugimi besedami, leta 2040 bomo imeli v R Sloveniji več kot 50 000 ljudi ali 2,5 odstotka populacije R Slovenije prizadete zaradi demence (Kogoj, 2009; Stokin, 2009).
Študije so pokazale, da so demence iz zornega kota financ tretja najdražja skupina bolezni, takoj za boleznimi srca in rakom. Vrsta študij je pokazala, da zgodnja diagnostika, izobraževanje svojcev prizadetih in zdravljenje bolnikov z blagim upadom umskih sposobnosti oziroma demenco upočasni napredovanje bolezni, izboljša kvaliteto življenja tako bolnikov kot svojcev ter zmanjša število bolnišničnih sprejemov in premestitev bolnih v domsko oskrbo (Wimo et al., 2004). Posledično zmanjša po nekaterih študijah tudi za več kot 50 odstotkov finančne stroške porabljene za obravnavo in oskrbo bolnikov z demenco (Hauber et al., 2000; Wimo et al., 1997; Wimo and Winblad, 2008).
Ocenjeno je, da znašajo letni stroški obravnave in oskrbe bolnikov z demenco cca. 21.000 evrov na bolnika, od tega predstavlja 56 odstotkov stroškov za neformalno nego (Izjava Evropske komisije).
Ministrstvo za zdravje je v letu 2010 imenovalo delovno skupino v zvezi z reševanjem problematike zdravstvene obravnave pacientov z demenco v Sloveniji. Delovna skupina je kritično izpostavila zdravstveno, socialno in ekonomsko stanje obravnave in oskrbe bolnikov z demenco in predlagala nekatere ukrepe za postopno izboljšanje stanja.