Aronjia – pri nas se je že pošteno udomačila. Podatka nisem našla, vendar je aronija po svojih antioksidantnih lastnostih ena od najmočnejših sadežev. Aronija ne vsebuje samo resveratrola, pač pa še vse ostale antioksidante. Prednost tega sadeža je, da se pije svež sok in uživa svež sadež.
Aronija je bila že zdravilo Indijancev
Aronija (Aronia melanocarpa) izvira iz Severne Amerike. Gojili so jo že stari Indijanci ter poznali njeno zdravilno in prehransko moč. Kot sadna rastlina je poznana pod imenom sibirska borovnica, saj je najbolj razširjena v deželah bivše Sovjetske zveze. Aronijo gojijo tudi v Skandinaviji, Avstriji in na Poljskem. Tudi pri nas jo že najdemo v nekaterih vrtovih. Za gojenje je aronija izredno nezahtevna. Raste celo na revnih tleh, samo da niso preplitva in zamočvirjena. Aronija je odporna proti škodljivcem in nizkim temperaturam, nevtralizira celo ultravijolično sevanje.
Zreli plodovi vsebujejo velike količine biofenolov, taninov, flavonoidov in antocianinov.Antocianini jim dajejo temno barvo, nekateri pa vsebujejo, tako kot flavonoidi, snovi, ki ščitijo telesne celice pred poškodbami in degeneracijo.Biofenoli pospešujejo celjenje ran, odstranjujejo strupene snovi iz telesa, zmanjšujejo vnetja, uravnavajo krvni tlak, vplivajo na večjo elastičnost ožilja.Karoteni prav tako ščitijo celice pred poškodbami, preprečujejo nastanek sive mrene, ščitijo kožo pred sončnimi opeklinami.
Zreli črni plodovi so vitaminska bomba. Vsebujejo velike količine vitamina A, 8 – 10 x večje koncentracije vitamina C kot je v južnem sadju, vsebuje vitamin P, ki spodbuja pravilno delovanje in absorbcijo vitamina C, vitamine skupine B – B9, B6, B2, vitamin E in minerale: kalij, kalcij, železo, mangan, molibden, jod ter fosfor. Jagode se zaradi velike vsebnosti pektina odlično predelujejo v marmelade in džeme. Sveže iztisnjenega soka aronije je priporočljivo zaužiti le 25 – 50 ml na dan zaradi koncentriranosti.
Aronija ima največjo ORAC vrednost (Oxygen Radical Absorption Capacity), kar pomeni največjo zmožnost absorpcije prostih radikalov. Priporoča se dnevni vnos 1670 enot, aronija jih ima 16062 µmol na 100 g ploda. Daje neprimerno večjo antioksidativno zaščito kot borovnice, brusnice in granatno jabolko.
Aronija krepi zdravje
Preprečuje tvorbo prostih radikalov, degeneracijo zdravih celic v tkivu in v krvni plazmi. Zaradi vpliva taninov, flavonoidov, vitaminov C in E upočasnjuje proces staranja. Izboljšuje vid, preprečuje nastanek sive mrene ter ščiti oči pred UV žarki. Aronija zdravi rane na želodcu, sladkorno bolezen, preprečuje slabokrvnost, odstranjuje težke kovine iz telesa, varovalno deluje na naše črevesje. Izredno ugodno vpliva na ožilje, – srce, uravnava krvni tlak. Koži daje večjo elastičnost, zmanjšuje gube in še bi lahko naštevali.
(Vir: spletna stran www.bodieko.si/sibirska-borovnica-crnoplodna-aronija)
Na spletni strani aronija.si, kjer lahko dobite sadike te rastline, piše o neverjetnih lastnostih tega sadeža:
· ugodno vpliva na ožilje in srce
· uravnava krvni tlak,
· odpravlja želodčne težave (zdravi rane na želodcu),
· odstranjuje težke kovine iz telesa, zato so jo na veliko uporabljali po jedrski nesreči v Černobilu,
· preprečuje nastanek arterioskleroze,
· blaži migrene,
· varovalno vpliva na naše črevesje,
· preprečuje slabokrvnost,
· krepi imunski sistem,
· preprečuje nastanek sladkorne bolezni,
· vpliva na izboljšanje vida (preprečuje nastanek sive mrene ter ščiti oči pred UV žarki),
· vpliva na izboljšanje spomina,
· povečuje elastičnost kože (upočasnjuje proces staranja),
· pomaga pri zdravljenju vseh kroničnih bolezni, kot so rakasta obolenja, Parkinsonova bolezen, bronhitis … (blagodejno vpliva na organizem, ki je bil izpostavljen kemoterapiji in sevanju),
· je preventiva pred boleznimi jeter in drugih organov prebavil in sečil,
· pospešuje delovanje ščitnice, izboljšuje in regulira izločanje njenih hormonov in pomaga pri bolezni ščitnice in golšavosti,
· znižuje holesterol v krvi
· ščiti pred virusi in bakterijami (prehlad, gripa ...).
Vsa vijolična živila, ki so bogata z resveratrolom in bioflavonoidi imajo sama po sebi dovolj zgovorno sporočilo. Vsa spominjajo na celice. Če pogledamo borovnico, aronijo, brusnico, gornik ali pistacijo, vidimo, da spominjajo na eno celico, grozdje, granatno jabolko, maline, murve, bezeg, jagode in ribez pa spominjajo na skupino celic. Če pogledamo malino, murvo ali jagodo od blizu vidimo, da je sadež sestavljen iz skupine drobnih »celic«, ki tvorijo sadež.
Vijolično sadje – koncentrat lahko dobite tudi v obliki prehranskega dopolnila.
Več informacij: https://www.srecno-zivljenje.com/imunski_sistem.html
Članek je iz knjige Ko ima življenje žur https://www.srecno-zivljenje.com/Ko-ima-zivljenje-zur.html