Če so naše žile, arterije zdrave, potem lahko kri nemoteno kroži iz srca v različna tkiva in organe. Če pa se na stenah arterij prične kopičiti maščoba, kalcij in druge snovi, pravimo temu procesu ateroskleroza. Kadar so prizadete arterije spodnjih okončin (ali zgornjih okončin, kar je redko), govorimo o periferni arterijski bolezni ali PAB. V zgodnji fazi jo težje opazimo, mogoče še pojavi šepanje, stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu. Do nje prihaja med hojo in poneha po počitku. Če bolezen napreduje, lahko ta občutno zmanjša pretok krvi, bolečine v nogah se pojavljajo vse bolj pogosto. Posledice so lahko zelo hude, pride lahko celo do propada ali odmrtja tkiva.
Vsak 6 starejši od 55 let jo ima
Periferna arterijska bolezen je dokaj pogosta, zanjo zboli vsak šesti človek, starejši od 55 let. Pogosto ta ne povzroča težav, v manjšem odstotku pa prihaja do kritične ishemije, kar pomeni, da je ogrožen ud. V Sloveniji je takih bolnikov od tisoč do dva tisoč na leto. Zaradi bolezni pa je tudi smrtnost pogostejša. Ateroskleroza arterij spodnjih okončin je namreč tesno povezana z aterosklerotično boleznijo možganskih in srčnih žil.
Kajenje
Največji dejavnik tveganja za razvoj in napredovanje PAB je kajenje. Kar 80- odstotkov bolnikov je kadilcev.
Drugi vzrok je sladkorna bolezen, ta dva do trikrat poveča tveganje za razvoj PAB. Sladkorni bolniki imajo največkrat težave s stopali.
Tudi napredovano ledvično popuščanje pospeši PAB. Drugi dejavniki, ki še lahko pospešujejo razvoj te bolezni pa so povišan krvni tlak, povišana raven holesterola, povišana vsebnost maščob v krvi, debelost, telesna nedejavnost, moški spol in starost.
PAB – kako jo prepoznati?
V začetni fazi bolnik še nima nobenih težav, čeprav so zožitve na arterijah že prisotne. Bolezen lahko določi zdravniški pregled. Zdravnik bo pri pregledu otipal normalne pulze od stopala do dimelj. Če bo sumil, da gre za PAB, bo z doplerskim detektorjem izmeril tlak na arterijah stopala in ga primerjal s tlakom na nadlakti (t. i. gleženjski indeks). Običajno sta tlaka enaka, če pa bo ta na stopalu za več kot 10- odstotkov nižji od tlaka na nadlakti, je to znak za PAB.
Ko bolezen napreduje, arterije na nogah že bistveno omejujejo pretok krvi. Bolnik čuti bolečine v mečih, še posebej pri hitri hoji ali pri hoji navkreber. Pulzi na nogah so oslabljeni ali celo odsotni, koža stopal in goleni je lahko hladnejša, tanjša, slabo poraščena. Tlak na gležnju je lahko za 30 do 50- odstotkov nižji od tlaku na roki.
Ko bolezen postane kritična so bolečine v mišicah na nogah zelo pogoste. Pulzov na nogah ni več. Pojavi se lahko gangrena, razjede.
Zdravljenje PAB
Če bolnik kadi, je prva stvar, da kajenje takoj opusti. Če ima bolnik sladkorno bolezen, bo dobil predpisano dieto, zdravila in inzulin. Tudi bolniki s povišanim krvnim tlakom dobijo ustrezna navodila za prehrano in zdravila.
Bolniki morajo redno telovaditi in skrbeti za zdravo telesno težo. Zdravnik predpiše ustrezna zdravila, da bolezen ne napreduje.
Z rednim treningom, vsakodnevno hojo lahko bolezen ustavimo oz ta ne napreduje prehitro. Pomembno je, da je hoja živahna, traja naj vsaj pol ure na dan, vsaj pet dni v tednu. Hoja bistveno vpliva na bolezen in zmanjšuje bolečine v nogah. Pomembno pa je, da je bolnik med hojo primerno obut. Športni copati morajo biti udobni, mehki, s prožnim podplatom. Prečni stopalni lok ne sme biti stisnjen, prsti morajo imeti dovolj prostora. Pomembna je tudi ustrezna higiena nog, po umivanju kožo na nogah dobro osušite in namažite z negovalno kremo.
Če se bolezen kljub naštetim dejavnikom ne ustavi, celo napreduje, je priporočljiv kirurški poseg. Pri temu posegu se odstrani obloge, ki mašijo arterije ali pa zamašeno arterijo zamenjajo z bolnikovo veno ali z umetno žilno protezo.
Povzeto po ezdravje.com