Skrbi povzročajo kronični stres, ta pa je dokazano največji povzročitelj telesnih in duševnih bolezni. Čeprav je večina skrbi neutemeljena, se je iz primeža pričakovanja slabega ljudem težko izviti.
Študija, v kateri so prostovoljce prosili, naj zapišejo svoje skrbi, potem pa preverili, koliko se jih je uresničilo, je pokazala, da so skrbi kot strah: od znotraj votle, od zunaj pa jih nič ni. 85 odstotkov tistega, zaradi česar ljudi skrbi, se nikoli ne uresniči. Zgolj 15 odstotkov skrbi je utemeljenih in se uresničijo, ampak – za 79 odstotkov le-teh se izkaže, da jih ljudje z lahko obvladajo. Povedano drugače: 97 odstotkov skrbi ima veliko več opraviti z našo nagnjenostjo k dramatiziranju kot z realnostjo. In kaj lahko zoper neutemeljene strahove storite sami?
Vadite verjetnostni račun
Skrbi so pravzaprav strah pred prihodnostjo. Zanj je značilno osredotočanje na to, kaj je možno, da se zgodi, namesto na to, kaj je verjetno. Zato vsakič, ko vas začne skrbeti, izračunajte, kako verjetno je, da se bo scenarij, ki ga predvidevate, uresničil. Če je rezultat nizek, sta strah in negotovost neutemeljena, strašni izidi, ki ste si jih »narisali« v glavi, pa naj postanejo predmet smeha in zabave.
Sprejmite negotovost
Večina tega, kar vas skrbi, ni povezanega s trenutnim dogajanjem, pač pa z nečim, kar bi se mogoče lahko zgodilo v prihodnosti. Ljudje, ki so nagnjeni h skrbem, občutek negotovosti (ki je nevtralna – lahko se zgodi eno ali drugo) pogosto zamenjujejo z pričakovanjem slabega izida. Naučite se, da je negotovost del življenja. Osredotočite se na to, kar počnete v sedanjosti, in ne na to, kaj bi lahko šlo narobe v prihodnosti.
Preigrajte najslabši scenarij
Problem pri skrbeh je, da zaradi lastne čustvene vpletenosti pozabite na njihovo bistvo: kaj je tisto, česar se v resnici bojite in kakšni so možni logični izidi. Problema se lotite razumsko in sledite zaključkom, ki vam jih posreduje zdrava pamet, in kot bi mignil, bo breme skrbi za polovico manjše.
Izkoristite dan
Živeti polno tukaj in zdaj pomeni, da ste osredotočeni na sedanjost in reševanje problemov, ko ti nastopijo. Prav je, da načrtujete aktivnosti in postavljate cilje, ni pa treba pretiravati. Naučite se pustiti preteklost za seboj, prihodnost pa v prihodnosti, saj boste le tako dobili jasno sliko o tem, kaj je v resnici pomembno.
Znebite se začaranega kroga
Bolj, kot premišljujete o skrbeh, slabše je. Vzemite zaskrbljenost kot vsako drugo čustvo, ki pride in gre. Namesto, da bi zaskrbljenost zanikali, jo sprejmite kot del vsakdanjega življenja.
Viri:
Anals of Psychology
Cognition
BMJ