Biseri Sečuana

Center Sečuana je 11-milijonski Čengdu, ki ga imenujejo tudi »brokatno mesto«, saj je od nekdaj znan po tkalnicah brokata. Staro mestno jedro slovi po nekaj znamenitih templjih in čajnicah, ki so bile v času kulturne revolucije zaprte, zdaj se pa v njih spet zbirajo množice, poslušajo pripovedovalce zgodb, operne pevce …
Pokrajina Sečuan je žitnica kitajske; vsak košček zemlje je obdelan. (foto: Andrej Paušič)
Pokrajina Sečuan je žitnica kitajske; vsak košček zemlje je obdelan. (foto: Andrej Paušič)
Pokrajina Sečuan je žitnica kitajske; vsak košček zemlje je obdelan. (foto: Andrej Paušič) Center Sečuana je 11-milijonski Čengdu,  živahno in hrupno mesto, ki nikoli ne počiva. (foto: A.P.) Lična prodajalna glasbil in kitajskih lampionov. (foto: A.P.) V restavraciji s sečuansko hrano. Prijazni so, k palčkam prinesejo tudi »zahodnjaški« jedilni pribor. (foto: A.P.) Sečuanska hrana slovi po svoji pestrosti in pikantnosti (odlične enolončnice!). (foto: A.P.) Tudi v Čengduju ima spomenik Mao Cetunga častno mesto sredi bujnih cvetličnih gred na enem od velikih mestnih trgov. V lepo urejenih čajnicah hostese rade prikažejo postopek priprave čaja, uživanje čaja. (foto: A.P.) Čaj je najljubša pijača Kitajcev. Kitajci najbolj cenijo pu-erh, oolong, črni, zeleni in jasminov čaj. Kitajci se zjutraj in ob večerih radi skupinsko rekreirajo na javnih površinah. (foto: A.P.) V Ljudskem parku v Čengduju  smo poleg rekreativcev lahko občudovali nastope   številnih artistov. (foto: A.P.) Velikanska glava Bude v Lešanu. (foto: A.P.) Na poti proti Budovemu kipu so številne upodobitve zmajev. (foto: A.P.) Okrog Budovega kipa se lahko popotnik ustavi v številnih svetiščih in prižge paličico kadila. (foto: A.P.) Večje svetišče pred kipom Bude. (foto: A.P.) Strme stopnice vodijo reko turistov od Budove glave navzdol do ploščadi ob sotočju treh rek. (foto: A.P.) Pogled na 71 m visok kip lešanskega Bude človeka res prevzame! (foto: A.P.) Na budovi nogi lahko stoji “četa” turistov. (foto: A.P.) V Čengduju je na ogled sodobno urejen vzrejni center velikih pand. (foto: A.P.) Zanimivo je opazovati črno-bele orjaki, kip o ves dan žvečijo bambus. (foto: A.P.) Med orjaškimi  črno-belimi pandami  se najdejo tudi ljubki mačji pande. (foto: A.P.) Tudi v vzrejnem centru gojijo bambus, dag a nikoli ne zmanjka. (foto: A.P.) Stilizirana podoba pande na vhodu v čengdujski vzrejni center.  (foto: A.P.) Javni prevoz je na Kitajskem dobro urejen; posebno z vlaki je prijetno in udobno potovati. (foto: A.P.) Na nočnem vlaku iz Čengduja v Kunming (Junan). (foto: A.P.)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Sečuan je največja kitajska žitnica. Tu pridelujejo riž, veliko oljne repice, zelenjave, murve za sviloprejke, bambus za pohištveno industrijo in seveda ogromno sadja. Zahvaljujoč prijetno blagi klimi se dežela lahko pohvali celo s tremi žetvami riža, svežo zelenjavo pa je mogoče kupiti na tržnicah tudi sredi zime. Pokrajina je zelo slikovita: zelena terasasta riževa polja, med njimi lične vasi z urejenimi kmetijami, nasadi oranž, mandarin, pomela, sladkornega trsa, čaja …

Center Sečuana je 11-milijonski Čengdu, ki ga imenujejo tudi »brokatno mesto«, saj je od nekdaj znan po tkalnicah brokata. Staro mestno jedro slovi po nekaj znamenitih templjih in čajnicah, ki so bile v času kulturne revolucije zaprte, zdaj se pa v njih spet zbirajo množice, poslušajo pripovedovalce zgodb, operne pevce …

Center novega dela Čengduja krasi »seveda« orjaški kip Mao Cetunga, ves obdan s pisanimi cvetličnimi gredicami. Kot v Pekingu ali v Kašgarju, kjer smo že hodili, sem spet pomislila, kako lahko ljudstvo tako slepo časti človeka, ki je odgovoren za milijone preganjanih, likvidiranih, pobitih v delovnih taboriščih v času »velikega skoka (1958-1961)« in znamenite »kulturne revolucije« v letih 1966-1976. Kitajci pravijo, da je v bistvu storil 70% dobrega in le 30% slabega. Pa razumi, če moreš.

Zanimivo je opazovati, kako se pod večer v Ljudskem parku zberejo množice na skupinsko telovadbo ob glasbi, začnejo se nastopi artistov, glasbenih skupin, skratka, občutek imaš, da je Maova kulturna revolucija med ljudmi v nekaterih »točkah« še vedno zelo živa. To smo sicer opazili po vsej Kitajski. Ljudje ljubijo skupinsko razgibavanje ob glasbi in plesu, kar se odvija običajno v parkih ali na odprtih mestnih trgih.

Veliki Buda iz Lešana
Jutro v Čengduju. Zbudila sem se vsa prepotena, kot da bi se okopala. Vroče in soparno je, lepljivo. Saj to smo si želeli, ko smo prejšnje dni zmrzovali v Šangri La na severu pod Tibetansko planoto – a je vseeno neprijetno. Stoje ob velikem oknu opazujem ulico: visoki bloki z zamreženimi balkoni, umazanimi okni, drevesi, zasajenimi v beton, ljudje pa hodijo po ulici z »nagobčniki«, ščitniki, ki naj bi varovali pred smogom. Gledam starega gospoda, ki se pod blokom sprehaja s ptičjo kletko v roki in se z živaljo tudi vneto pomenkuje. Po nekaj minutah ugotovim, da ptič sploh ni živ – v kletki nosi gospod plastično pisano papigo!

In promet! V Pekingu smo se čudili, kako preudarno, kulturno se vedejo vozniki v prometu, tu je pa živ kaos. Hupanje, cviljenje gum, vpitje, dren, da imaš neprijeten občutek, da se lahko vsak hip kdo zaleti vate. Čisto srednjeazijsko, nekako tako kot v velikih indijskih mestnih mravljiščih.

Pohiteti moramo na zajtrk ob tri četrt na osmih, ker smo ob pol devetih že zmenjeni z voznikom kombija za izlet v Lešan gledat orjaškega Budo – največjega na svetu. Do Lešana je 130 kilometrov, a to sploh ni problem, saj se ves čas voziš po dobrih avtocestah. Problem je priti iz mesta.

Vožnja po Čengduju nam je požrla debelih 45 minut. Cijazenje v neskončni pločevinasti koloni. Potem ko smo se izvili iz objema velikega mesta, pa je šlo. Samo enkrat smo se ustavili na lepo urejenem postajališču in pri prodajalcu sadja smo naleteli na posušene jagode goji. Baje imajo ogromno antioksidantov, ki so dobri za zdravje. Odličnega okusa so.
Ta članek se nadaljuje na naslednji strani - KLIKNI TUKAJ >
Stran: 1 2 3 4
Morda te zanima tudi:

Boste potovali v tuje dežele? Preberite uporabne nasvete

Preden boste odpotovali v daljne dežele, se morate poza...

Slovenci najraje dopustujemo na Hrvaškem

Prebivalci Slovenije so lani opravili nekaj več kot 4,5...

Iz Jožičine kuhinje: Bučke v omaki

Sezona bučk je tu. Če jih imate na svojem vrtu, pa še t...

Ne zavrzite jabolčnih olupkov, koristno jih porabite

Spadate med tiste, ki jabolka olupijo, preden jih pojed...

Vremenska napoved za 23. julij

Kakšno vreme se nam obeta?

Misel za 23. julij

Portal MojaLeta.si vam vsako jutro podarja pozitivno mi...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Dušica Kunaver

Dušica Kunaver
pisateljica, zbiralka ljudskega izročila


"Najlepše darilo na svetu je tisto, ki si ga sam naredil."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2019 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.