Prejeli ste priznanje zlati znak Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije-Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov najzaslužnejšim medicinskim sestram, babicam in zdravstvenim tehnikom leta 2013. Kaj vam ta nagrada pomeni?
Ta nagrada mi pomeni pohvalo, priznanje za dosedanje delo in pa vsekakor spodbudo za nadaljnje delo.
Vsi, ki vas poznajo, vedo, da svoje delo opravljate s srcem in da dajete od sebe veliko več kot samo tisto, kar se od vas in v službenem času pričakuje. Pogosto tudi priskočite na pomoč sosedom in sovaščanom, če potrebujejo nujno zdravstveno pomoč ali pomoč pri negi bolnikov, pogosto izven vašega delovnega časa, vendar vedno z nasmehom na obrazu. Z vašo dobro voljo in energijo pogosto tudi vlivate upanje ljudem in jim s tem podaljšujete življenje ali lajšate zadnje dneve. Od kod črpate energijo in motivacijo, da se toliko predajate drugim ljudem in jim pomagate ter kako to vpliva na vaše zasebno življenje?
Rada sem medicinska sestra, saj me je vedno privlačilo delo z ljudmi, ki so bili v stiski, za katere sem slutila, da so v stiski in potrebujejo mojo pomoč. Že samo zadovoljstvo in hvaležnost ljudi, ki sem jim pomagala, ko vidim njihovo iskreno veselje, mi daje energijo. Dodatno energijo mi daje moja družina, moje sonce - dveletni vnuk Maks. Poleg tega pa še stik z naravo - delo na vrtu, sprehodi in seveda iskreni prijatelji. Sem oseba, ki gleda na življenje s pozitivno naravnanostjo.
Kot patronažna medicinska sestra se srečujete z novimi rojstvi in z starejšimi ljudmi. Kako bi opisali svoje delo? Kaj vam vračajo starejši? Kateri obiski so vam ljubši, tisti pri starih ljudeh ali pri malčkih?
V patronažni zdravstveni negi se poslužujemo celostnega pristopa pri obravnavi posameznika, ne glede na to, kateri skupini pripada. Patronažne medicinske sestre se na svojem področju dela in izvajanja zdravstvene nege srečujemo z ljudmi v vseh obdobjih razvoja od rojstva do smrti. Naša pomembna naloga pa je zdravstveno vzgojno delo, kjer nastopamo kot svetovalke, učiteljice, saj učimo in svetujemo uporabnikom zdravstvenih storitev in njihovim svojcem, kako živeti, da bodo ohranili zdravje in si tako zagotovili zdravo starost. Pri obravnavi starostnika moramo razmišljati o vse večji aktivnosti in samooskrbi starostnika, večji podpori svojcev, sosedske pomoči in prostovoljcev. Če delaš z dobro voljo, potrpežljivostjo in z veseljem do dela, so, vsaj zame, vsi obiski na domu enako pomembni, naj bo to obisk starostnika ali pa obisk pri malčkih. Starejši ljudje včasih potrebujejo samo droben stisk roke ali pogovor in se že počutijo boljše. V zadovoljstvo mi je, ko stopim v njihov dom, ko se mi odprejo in delijo z menoj svoje občutke, najsi bo to strah in bolečina ob trpljenju in izgubi, ali pa veselje ob rojstvu novega člana.
Pri svojem delu obiskujete bolne ljudi, takšne, ki zase le s težavo ali pa ne morejo več skrbeti. Srečujete se z minljivostjo. Kako jo sprejemate? Ste kdaj osebno prizadeti ob stiskah ljudi?
Cilj mene kot patronažne medicinske sestre je utrjevanje in ohranjanje zdravja in zdravega psihofizičnega stanja, pomoč družini in svojcem pri aktiviranju pacienta in omogočanju njegovega kakovostnega življenja. Če prihajam na pacientov dom dlje časa, se naveževa drug na drugega. Pacient mi zaupa, ve, kaj lahko pričakuje od mene, živi malo tudi za moj prihod. Ko ga spoznavam tudi kot človeka, drugače sprejemam njegove potrebe in mu lažje pomagam. Na žalost je tak odnos tudi obremenitev, posebno takrat, ko pacient zelo trpi (ne samo fizično) in me njegovo življenje spremlja tudi zunaj njegovega doma, tudi kasneje, ko že umre. Z mislimi, pa četudi samo za kratek čas, se vrnem k pacientu, ko kasneje srečujem svojce ali se vozim mimo njegove hiše. Tudi jaz kot patronažna medicinska sestra sem ob pacientovem odhajanju samo človek, ki čuti žalost in nemoč ter ji veliko pomeni beseda hvaležnosti svojcev.
Prav svojci mi povedo, da smo s skupnimi močmi pacientu pomagali in mu skupaj lajšali težave. Čeprav je moja pomoč in svetovanje kvalitetno, breme nege pacienta ostane večinoma na svojcih. Zato je zelo pomembna organizacija pomoči pacientu na domu. To je pomoči svojcev, patronažne službe, negovalke, morda tudi prostovoljcev.
Ste tudi enterostomalna terapevtka. Kako ocenjujete, da je v Sloveniji poskrbljeno za bolnike s stomo?
Naloga medicinske sestre - enterostomalne terapevtke je, da ugotovi potrebe pacienta s stomo, ter mu nudi pomoč za doseganje samostojnosti in sprejetje spremenjene samopodobe ter spremenjeni način življenja. Zdravstvena vzgoja in učenje pacienta s stomo sta pomembni nalogi medicinske sestre, pri čemer mora upoštevati pacientovo življenjsko pričakovanje in njegovo kakovost življenja.
Vloga patronažne medicinske sestre - enterostomalne terapevtke pri obravnavi pacienta na domu je v vlogi nadaljevanja kontinuirane skrbi za pacienta. Z namenom zagotavljanja strokovne zdravstvene nege pacientom na domu se tudi medicinske sestre v patronažni zdravstveni negi izobražujemo na področju enterostomalne terapije, saj so za prevzemanje tako odgovorne naloge potrebni strokovna usposobljenost, sodobni pripomočki in vzpodbudno domače okolje. Medicinske sestre delamo s ciljem izboljšati kakovost življenja pacientov s stomo, pri čemer je neizbežno sodelovanje s vsemi strokovnjaki in civilnimi združenji.
Poleg vaših poklicnih obveznosti ste veliko dejavni tudi v lokalni skupnosti, delujete tudi kot prostovoljka. Pred časom ste v vaši občini vodili skupino za preprečevanje padcev v starosti. Kakšne so vaše izkušnje s takšnimi preventivnimi programi in kakšen menite, da je njihov pomen v družbi?
Čeprav v današnjem hitrem tempu življenja težko najdemo čas za redno gibanje, je prav gibanje izrednega pomena, pa ne samo v zrelih letih. Gibalne navade se oblikujejo že zelo zgodaj v otroštvu, zato je v tem obdobju potrebno spodbujanje telesne dejavnosti. Pri tem smo starši in stari starši tisti, ki lahko otrokom dajemo dober zgled. Zavedati se moramo dejstva, da lahko z redno telesno vadbo in z drugimi dobrimi navadami preprečimo veliko večino padcev. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so poškodbe, povezane s padci, najpogostejše pri starejših osebah in so glavni razlog za bolečine, invalidnost, izgubo neodvisnosti in prezgodnjo smrt. Že kot patronažna medicinska sestra tudi profesionalno pri obiskih na domu delujem zdravstveno-vzgojno v smeri preprečevanja padcev v starosti in pa zdravega načina življenja. Mislim, da so taki preventivni programi zelo pomembni, ker prinašajo večjo ozaveščenost ljudi in družbe o pogostosti padcev med starimi ljudmi in pomagajo preprečevati padce. Cilj starostnika in družbe naj bi bil čim bolj kakovostno preživljanje starosti.
Ali je tretje življenjsko obdobje lahko lepo in še vedno polno izzivov? Kaj, menite, je tisto, kar je za starejše res pomembno, komu in kam namenijo svoj čas?
Vse je odvisno od posameznika, nekateri starejši so lahko v svojem tretjem življenjskem obdobju zelo aktivni, družbeno dejavni, lahko se lotijo novih hobijev, naučijo kakšnega tujega jezika, se dodatno izobražujejo, hodijo na izlete z organiziranimi skupinami. Seveda je vse to odvisno tudi od tega, kje živijo, v kakšnem okolju, od njihovih finančnih zmožnosti in od tega, ali imajo v svoji bližini kakšno osebo, ki jih spremlja oziroma jim pomaga pri transportu do te ustanove. Več možnosti imajo starostniki, ki živijo v mestu, za tiste, ki živijo na vasi, pa so nekatere aktivnosti težje dostopne. Ljudje na vasi so ponavadi bolj zaposleni z delom na vrtu in okoli hiše, če jim to le dopušča zdravje. V tretjem življenjskem obdobju si ljudje želijo biti še zdravi in v pomoč mlajšim (varstvo vnukov). Kaj je pomembno se zavemo takrat, ko zbolimo in smo odvisni od pomoči drugih.
V zasebnem življenju ste mama in tudi že babica, pa vendar še vedno zelo aktivni v profesionalnem življenju - nenehno se dodatno izobražujete, ste tudi podpredsednica Strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja. Kako vam uspeva združevati vse obveznosti in kje ste najraje?
S pozitivnim odnosom do svojega poklica in stroke ter z ljubeznijo do sočloveka mi to uspeva.
Dobro delo, razvoj stroke in poklica služi dobrobiti pomurskega in slovenskega človeka ter doprinese h kvaliteti zdravstvene nege od začetka življenja do smrti. Naša skupna skrb so ljudje – zdravi in bolni, ne glede na spol, starost, kakršnokoli opredelitev ali status v družbi. Medicinske sestre smo ljudje, ki delamo za ljudi, ki skrb nudimo in prejemamo. Na svojih delovnih mestih želimo delovati profesionalno, zato se tudi vedno dodatno izobražujemo, tudi s pomočjo stanovskega združenja. Društvo nam predstavlja druženje v najširšem pomenu besede. Seveda bi si želela, da bi bila več z mojo družino, z vnukom, vendar je moj poklic tak, da je potrebno vedno več znanja in vedno več izobraževanja, zato poskušam vsaj v prostem času biti z mojimi domačimi. Z dobro voljo in dobro organizacijo dela mi zaenkrat uspeva združevati vse obveznosti.
Kakšno je vaše mnenje o spletnem portalu MojaLeta.si? Ste tudi vi uporabnica interneta? Se kdaj vpletete tudi v pogovore v kakšni od spletnih skupnosti? Ali menite, da starejši v Sloveniji kaj takega potrebujejo ali imajo dovolj priložnosti za druženje in spoznavanje ljudi tudi sicer?
Portal Moja Leta.si se mi zdi zanimiv, poučen. Seveda sem uporabnica interneta, uporabljati sem ga začela v zrelih letih, ker v moji mladosti še ni bil dostopen. Občasno se tudi vključim v kako spletno skupnost in kaj pokomentiram ali pa samo za kakšen klepet in nasvet.
Če imajo starejši možnost in priložnost za internet in spletni portal, ne vidim ovir, da ga ne bi uporabljali. Mislim pa, da je čedalje manj druženja in spoznavanja ljudi v živo. Vse se dogaja več ali manj preko spleta, kar pa mi ni všeč.
Kaj bi svetovali našim bralcem – kako živeti, da bomo čim dlje zdravi in čili in da bomo čim manj potrebovali vaše obiske na terenu? Koliko lahko naredimo s preventivo?
Svetovala bi čim več telesne aktivnosti, prehranjevanje z uravnoteženo hrano, več pozitivne naravnanosti in čim manj stresa v življenju.
Na naše zdravje vplivajo različni dejavniki. Najprej so to starost, spol in dednost, na katere posamezniki nimamo vpliva. Potem so dejavniki življenjskega sloga (prehrana, gibanje, kajenje, uživanje alkohola), ki so pod vplivom lastne izbire posameznika. Na naše zdravje tako vplivajo še delovne in bivalne razmere ter splošne socialno-ekonomske, kulturne in okoljske razmere. Da bi ostali znotraj konkretnih okoliščin čim dlje čili in zdravi, pa je odvisno od vsakega posameznika.
S preventivnimi programi želimo doseči cilj izboljšanja zdravja ter preprečevanje ali upočasnitev pojava dejavnikov tveganja in kroničnih bolezni (bolezni srca in ožilja, rakave bolezni, sladkorna bolezen, debelost, bolezni gibal …) preko promocije zdravega življenjskega sloga, s poudarkom na sodelovanju ljudi pri izboljšanju lastnega zdravja. Gre obenem za motiviranje posameznikov in vključevanje vseh pomembnih struktur lokalne skupnosti, ki lahko pripomorejo k kvaliteti življenja posameznikov v določenem okolju.