Za otroka brez živih staršev je v novem družinskem zakoniku predlagana ureditev, po kateri lahko sodišče sorodniku trajno podeli starševsko skrb, če je ta pripravljen skrbeti otroka in izpolnjuje pogoje, ki sicer veljajo za posvojitelja. Podeljena starševska skrb bi se sorodniku lahko odvzela le na enak način in na enaki podlagi, kot se lahko starševska skrb vzame staršu. Sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb, postane zakoniti zastopnik otroka in pridobi enake pravice in obveznosti, kot bi jih imeli otrokovi starši.
Ta ureditev je primernejša od ureditve, po kateri bi otroka lahko posvojili sorodniki v ravni vrsti. Pri posvojitvah s strani starih staršev bi namreč nastala zmeda v sorodstvenih odnosih, izničila bi se sorodstvena razmerja z drugim parom starih staršev (in njunimi sorodniki), ki po taki posvojitvi pravno z otrokom ne bi bili več v sorodstveni zvezi. Posvojitve s strani starih staršev bi lahko imele tudi negativne posledice na premoženjske interese otroka (npr. dedovanje in pravica do družinske pokojnine). Rešitev s podelitvijo starševske skrbi v primeru starih staršev torej ohranja prednosti posvojitve, v smislu zagotavljanja trajne skrbi za otroka, in se izogne negativnim posledicam.
V predlogu Družinskega zakonika izraz starševska skrb zamenjuje izraz roditeljska pravica, saj gre po eni strani za obveznost staršev do otrok, po drugi strani pa imajo prav takšne obveznosti tudi morebitni posvojitelji, ki sicer niso roditelji, so pa starši. Hkrati izraz skrb bolje označuje celoto pravic in obveznosti v razmerju staršev do otrok.
Predlog uvaja tudi možnost, da starši za primer smrti ali trajnejše nezmožnosti izvajanja starševske skrbi vnaprej izrazijo voljo glede osebe, ki naj skrbi za otroka. Sodišče voljo staršev upošteva, če ni v nasprotju s koristjo otroka.