Katji pri njenem delu veliko pomaga poglobljeno znanje biokemije. Na tem področju je v preteklosti tudi sicer poslovno delovala več let, a se je kljub obetavni karieri pred leti odločila za raziskovanje lokalnega rastlinstva. Danes je to njeno poslanstvo, v katerem izjemno uživa. Znanje deli tudi na svojih delavnicah in v knjigah Narava vedno zmaga ter Zdravilni pleveli. Nekaj iz te zakladnice znanj je delila tudi z nami.
Kaj so divje rastline? In kako se razlikujejo od drugih („navadnih“) rastlin?
To so tiste rastline, ki jih noben ni posadil. Zrasle so tam, kjer jim je bilo namenjeno. Pravimo jim tudi samonikle rastline, med njimi je tudi veliko plevelastih. Ne razlikujejo se bistveno od drugih rastlin, razen da se morajo pri vsem znajti same. Zato so navadno bolj odporne in lahko vsebujejo veliko več zdravilnih učinkovin kot njihove gojene sorodnice.
Katere najbolj poznane divje rastline lahko nabiramo in jemo v tem pomladnem času in kako zdravilne so?
Pljučnik je pri nas večinoma dobro poznana rastlina. Spoznali jo boste po barvno raznolikih cvetovih in pegastih listih. No, najdemo lahko tudi pljučnih brez peg na listih, ampak to je igra narave, tako kot štiriperesna deteljica. Pjučnik ne štejemo med močne zdravilne rastline, zato ga s pridom lahko uporabljamo tudi v kulinariki.
Trobentica je zdravilna in kulinarična rastlina, katere cvetovi so bogati z vitaminoma A in C, vsebujejo pa tudi zdravilne učinkovine, ki pomirjajo in blažijo nespečnost. Zato je še posebej primerna, da jo uporabljamo v večernih urah. Lahko jo uživamo v prehrani ali pa si iz nje skuhamo čaj.
Vijolica je pogosta v naši naravi. Lahko je raznolikih barv. Spomladi so najpogostejše vijolične vrste vijolic, čez leto pa lahko nabiramo tudi rumene in bele vrste, to so na primer njivska in divja vijolica. Iz vijolic pripravljamo sirupe, ali jih na nešteto drugih načinov uporabljamo v kulinariki. Kako pripravimo sirup iz vijolice, sem podrobno opisala v svoji knjigi Narava vedno zmaga.
Čemaž je dragoceva rastlina, ki so si jo mnogi presadili na svoj vrt, ker jim je tako bolj priročno, večinoma pa ga nabiramo ob rekah in v vlažnih gozdovih. Vsebuje podobne zdravilne učinkovine kot česen, za te pa je značilno da delujejo na vrsto organskih sistemov v našem telesu in so splošno krepčilne za naše telo.
Regrat je najbolj popularen spomladi, sama pa ga niti potem, ko bo že malo večji, ne bom nehala uporabljat. Če najprej izbiram recepte, v katerih porabim surov regrat, kasneje raje posežem po receptih, kjer ga malo poblanširam ali močneje začinim. Regrat vsebuje številne zdravilne učinkovine in je obličen za redno uporabo v kulinariki.
Kako bogate so divje rastline s hranili? So enakovredne z drugimi zdravimi živili oz. sadjem in zelenjavo ali imajo celo višjo vsebnost določenih hranil in snovi?
Na splošno se vsi držimo povedi, ki ga je pri nas prvi zapisal naš legendarni nabiralec Dario Cortese, ki pravi, da imajo divje rastline večinoma 3-krat ali 4-krat več hranil kot gojene vrste zelenjave. V resnici je teh hranil lahko tudi 10-krat ali 20-krat več, kar so pokazali za krompirjevko, ki so jo primerjali s solato kupljeno v trgovini. Po drugi strani imajo nekatere divje rastoče rastline lahko tudi manj zdravilnih učinkovin ali pa njihova koncentracija niha, zaradi česar se pridelovalci odločajo za gojenje nekaterih zdravilnih divjih vrst.
Na kakšen način lahko pripravimo in uživamo divje rastline ter v kakšnih količinah, da ne bo preveč?
Tudi to je zelo odvisno od vrste do vrste. Med divjimi rastlinami najdemo take, ki jih lahko uporabljamo tako kot zelenjavo, na primer regačica ali ptičja dresen. Pri drugih moramo biti zelo pozorni na količino in z njimi ne smemo pretiravati, saj postanejo za nas škodljive. Take so na primer nekatere vrste kislic in makov. Vse to sem opisala v svoji novi knjigi Zdravilni pleveli: rastline prihodnosti.
Kako je s previdnostjo pri nabiranju divjih rastlin? Priporočate to vsakemu ali...?
Seveda, divje rastline so za vsakogar. Naj spomnim, da na svetu težko najdemo vrhunsko restavracijo, ki ne bi uporabljala divjih rastlin. Pri teh rastlinah kuharji cenijo predvsem neponovljive okuse, take, ki jih ne moremo najti nikjer drugje.
Za nabiralce začetnike priporočam, da najprej spoznavajo eno rastlino po eno, z njimi kuhajo in jih spoznavajo na delavnicah v družbi poznavalcev. Z učenjem divjih rastlin se naučimo še marsikaj drugega. Meni je všeč, da se potem ni treba prav pogosto odpravit v trgovino in namesto tega rajši uživam v naravi.
Prebrala sem, da so užitne tudi nekatere cvetlice, ki sodijo med okrasno cvetje?
Sama pogosto uporabljam tudi užitno okrasno cvetje. Zanima me zato, ker ima velik potencial, mnogi cvetovi so zdravilni in priročni za uporabo, saj jih mimogrede naberemo na svojem vrtu. Take so na primer maslenice, pri katerih uporabljamo popke in cvetove, tudi mlade liste lahko uporabimo za prehrano. Popke tudi shranjujemo v kisu, v Aziji pa jih največkrat blanširajo in nato posušijo ter v trgovini prodajajo kot »zlate rezance«. To je le en primer, kako lahko tudi okrasne rastline porabimo v kuhinji ali pa kot zdravilne rastline.
Bi morda z nami delili kakšen recept za jed z divjimi rastlinami, ki jih lahko naberemo npr. na obrobju Ljubljane?
Recept: Trobentica v medu
.jpg)
Naberemo pest ali dve trobentic, ki jih doma prelijemo z domačim medom. V med lahko dajemo kar sveže trobentice. Tako shranjene bodo uporabne do naslednje sezone in jih bomo na različne načine uporabljali vse leto.
Članek je informative narave. Pred nabiranjem in uživanjem se morate zato nujno posvetovati z ustreznim strokovnjakom! To še posebno velja, če rastlin ne poznate!
Dr. Katja Rebolj je tudi ustanoviteljica Rožma cvetličnih prigrizkov, poznavalka in raziskovalka lokalnih jedilnih ter zdravilnih rastlin. Je mentorica vrhunskim chefom in restavracijam, organizatorka Festivala nabiralništva in pronicljiva sogovornica o varovanju naše biodiverzitete. Več o njenem delu lahko preberete na spletni strani https://katjarebolj.com/.