Začniva pri osnovah. Na začetku, če lahko opišete, kaj je depresija?
Depresija je duševna motnja, ki je ozdravljiva. Pri starostnikih so lahko znaki depresije drugačni kot pri mlajših osebah. Lahko se pojavijo težave z nespečnostjo, zmedenost, jezljivost, počasnost, kronična utrujenost in pomanjkanje energije ter izguba ali pridobitev telesne teže.
Depresivni ljudje morda niso več navdušeni, da bi se ukvarjali z dejavnostmi, ki so jih prej počeli radi, lahko se počutijo brezupno, težje ohranjajo pozornost, imajo občutke krivde in včasih celo samomorilne misli.
Morda pojasniva še, kaj ni depresija? Danes ljudje, zaradi številnih člankov na to temo, hitro sklenejo, da so verjetno depresivni?
Ljudje smo lahko hitro naravnani k temu, da se poistovetimo z opisi znakov določenih bolezni oziroma duševnih motenj. Tako bi se lahko marsikdo našel v zgornjem opisu depresije. Razlikovati moramo med žalostjo in depresijo.
Normalno je, da smo žalostni zaradi težkih situacij, na primer zaradi spoprijemanja s starostjo, strahu pred smrtjo, slabih odnosov z otroki in vnuki, osamljenosti, izgube ljubljenih oseb in podobnega. Toda žalosten človek se lahko tudi razveseli, ko doživlja lepe trenutke z drugimi ljudmi ali pri svojem delu, s katerim si osmišlja življenje.
Depresija se od žalosti razlikuje po tem, da njeni zgoraj našteti simptomi trajajo dlje časa, vsaj dva tedna ali več. Ti znaki nam pogosto onemogočajo normalno mišljenje, čutenje in vedenje. Takrat se je dobro posvetovati z zdravnikom in ugotoviti, ali smo depresivni. Žalostni smo običajno zaradi določenega razloga, za depresijo pa včasih ne moremo najti pravega vzroka.
Kdaj se torej obrniti po pomoč?
Pomoč zdravnika ali psihoterapevta je dobro poiskati takrat, ko opazimo, da smo se čustveno, miselno ali vedenjsko spremenili in zaradi teh sprememb trpimo. Dobro je prisluhniti družini in prijateljem, če nam pravijo, da smo drugačni, in nas sprašujejo, ali je z nami kaj narobe.
 (1).jpg)
Zdravnik nam lahko predpiše zdravila, ki nam bodo pomagala premagati depresivno počutje, pogovor s psihoterapevtom pa nam lahko pomaga olajšati čustveno bolečino. Za pomoč nikoli ni prepozno.
Ali so starostniki bolj izpostavljeni tveganju za razvoj depresije? Če je odgovor da, kateri so večji dejavniki tveganja?
Klinična depresija je med starostniki pogosta, čeprav se pri njih pojavlja redkeje kot med mladostniki. Če se pojavlja pogosto, to še ne pomeni, da je nekaj običajnega, zato jo je treba zdraviti. V starosti lahko zbolimo zaradi različnih telesnih bolezni, in te so včasih težje ozdravljive. Zaradi stresa ali drugih dejavnikov, ki nam ga lahko povzročajo nove diagnoze raznih obolenj, morda zbolimo tudi za depresijo.
Depresijo lahko povzročijo občutki osamljenosti, kadar si želimo, da bi bili naši otroci in vnuki z nami, a za to nimajo časa, ali pa imamo z njimi nerazrešene prepire, zaradi česar nam je lahko žal, vendar se med seboj nismo pripravljeni pobotati.
Pogosto je tudi upokojitev ali smrt zakonskega partnerja razlog za dolgotrajno žalovanje, ki lahko vodi v depresijo, saj življenje po izgubi ni več enako. Včasih pa tudi ne vemo, zakaj smo depresivni, lahko pa je razlog ta, da se naši možgani spreminjajo, zaradi česar se ne počutimo več tako dobro.
So kakšni potencialni »močnejši sprožilci« značilni za to obdobje, na katere bi bilo dobro biti pozoren in opazovati samega sebe?
Dobro je biti pozoren na spremembe, ki jih doživimo v življenju. Ali se ne počutimo več tako koristne, ker ne zmoremo več toliko delati, kot smo prej? Ali se počutimo preveč odvisne od pomoči drugih ljudi, kar nas spravlja v zadrego in imamo občutek, da smo drugim v breme?
Pomembno je, da zdravniki ne spregledajo naše depresije ali njenih znakov ne razumejo kot posledico jemanja zdravil za zdravljenje drugih bolezni ali kot posledico starosti, ker velja prepričanje, da so starostniki počasnejši ali bolj razdražljivi.
Če imamo težave z ohranjanjem pozornosti ali spanjem, so to lahko znaki depresije in ne posledica jemanja zdravil za druge bolezni ali tega, da imamo začetek razvoja demence. Podobne znake imajo lahko tudi ljudje z demenco, vendar depresija še ne pomeni, da imamo nujno tudi demenco.
Se depresija med starostniki razlikuje od depresije v drugih starostnih obdobji?
Stigma glede duševnih motenj in čustvenih stisk je lahko še večja med starejšimi ljudmi kot med mlajšimi, zato je običajno težko poiskati pomoč ali si priznati, da je z nami kaj narobe. Toda hitreje kot bomo ukrepali in našli podporo, manjša je možnost za resnejše posledice depresije in dolgotrajno čustveno trpljenje.
Kdo je bolj izpostavljen tveganju – moški ali ženske?
Odgovor je – ženske, saj so skoraj enkrat več diagnosticirane s klinično depresijo kot moški. Depresija se lahko pojavi v različnih starostnih obdobjih. Vzrok za to je lahko biološki, lahko pa govorimo tudi o družbenih dejavnikih, recimo, o podrejenem položaju žensk, ki so ga doživljale v svojem življenju in ob tem trpele.
Velik dejavnik za razvoj depresije je tudi preteklo čustveno, fizično ali spolno nasilje. Tega morda nismo čustveno predelali, zato je v nas potlačeno in se izraža v obliki tesnobe, nespečnosti ali depresije. Pri tem lahko koristi pomoč psihoterapevta oziroma zdravnika.
Pri starostnikih (bližnji) hitro lahko depresijo zamenjamo za drugo obolenje, na primer demenco?
Tako depresivne osebe kot osebe z demenco imajo lahko znake kognitivnega upada, pomanjkanja energije, slabšega spomina in krajše pozornosti. Začetek demence je pomemben dejavnik, zaradi katerega oseba morda zboli za depresijo, zato je treba biti na to še posebej pozoren.
Govoriti je mogoče tudi o nasprotnem, da je depresija lahko zgoden dejavnik za kasnejši razvoj demence, zato se je o tem dobro posvetovati z zdravnikom, ki nas bo napotil na nadaljnje raziskave. Vendar ni nujno, da bo diagnoza depresije vodila tudi do diagnoze demence.
Kako si lahko pomagamo preventivno, da seveda zmanjšamo možnosti za razvoj depresije? (samopomoč)
Pomembno je, da smo fizično aktivni, kar ima veliko zdravilnih učinkov in nam pomaga krepiti duševno moč. Pri tem je treba paziti na zdravo in uravnoteženo prehrano, ki našim možganom in telesu priskrbi energijo.
Dobro je, da imamo ustaljen ritem spanca in najdemo načine, kako se umiriti ter zmanjšati stres, bodisi je to sproščeno druženje ali telefoniranje s prijatelji, znanci ali družino bodisi sprehodi v naravo, branje zanimivih knjig, obiskovanje jezikovnih tečajev ali ukvarjanje z dejavnostmi, ki nas ohranjajo telesno in razumsko zdrave, motivirane in psihično aktivne.
Tudi spoznavanje novih ljudi je lahko zanimivo. So primeri, ko se starejše osebe zaljubijo in celo poročijo. Nikoli ni namreč prepozno za nova prijetna doživetja, ki lahko zmanjšajo možnost za razvoj depresije.