Za božjo voljo, saj knjige pišemo zato, da se preko njih srečujemo s tistimi, ki zahajajo v knjižnice in jim ne pade krona z glave, če preberejo tudi kaj slovenskega.
S knjigo Ženske sem zato odšla na skoraj dveleten potep po Sloveniji. Z njo sem naredila na tisoče kilometrov, kajti z bralci sem se srečala na več kot 120 literarnih večerih. Ne vem, če bom že z naslednjo knjigo
Ogenj, rit in kače niso za igrače lahko počela kaj podobnega, vendar- splačalo se bo potruditi. Takrat, ko pred bralce položim srce na dlani, postane vse drugače.
Položaj slovenske knjige je iz leta v leto slabši. Kdo ve, morda tudi zato, ker dobi v medijih vsaka pašteta več pozornosti kot knjiga?
Si lahko v najbolj drznih sanjah predstavljate, da bi na TV predvajali reklame, v katerih bi bile glavne junakinje knjige?
Uf!
Slovenci bi po eni strani radi imeli na kilograme kulture, po drugi pa se do nje- zlasti do knjige- obnašamo zelo mačehovsko. Oglejte si samo lestvico desetih najbolj branih knjig v mesecu septembru 2013: McGuire, J.: Čudovita polomija, Austen, J.: Mansfield park,
Day, S.: Prepletena (Crossfire), Phillips, S. E.: Ljubo doma, Phillips, C.: Usodna preteklost,7. Korantner, S.: Omamni vonj denarja, McGuire, J.: Živa polomija, Day, S.: Predana (Crossfire), Falconer, C.: Sulejman Veličastni…ja, seveda, opazili ste, da med njimi ni niti ene slovenske!
Super, kajne!
Kdo je zato kriv? Knjižničarke, ker bralcev ne opozarjajo nanje, pisatelji, ker ne pišejo všečno? Včeraj sem bila v eni od knjižnic in panoji z razstavljenimi tujimi knjigami so imele častno mesto.
Toliko za mimogrede.
Po drugi strani- če sem pravična- se tudi meni dogaja, da vedno pogosteje dobim v roke slovensko knjigo, ko pri najboljši veri ne vem, kaj mi hoče pisatelj z njo sporočiti ...
Ne morem si kaj, da se ne bi dotaknila še zadnjega škandala, ki pa nam in knjigi dela velikansko sramoto.
Književna besedila Vitana Mala, "ki ni najbolj znan slovenski mladinski pisatelj, kot mu nekateri pripisujejo, ampak je najbolj razvpit", se po besedah prof. dr. Milene Mileve Blažić, redne profesorice za didaktiko slovenščine in izredne profesorice za slovensko književnost, pojavljajo kot priporočeno gradivo v vseh učnih načrtih za slovenščino od leta 1998 do 2013. Skoraj vse vsebujejo eksplicitne pornografske prvine, verbalne in vizualne, kot so na primer avtorjeve risbe v knjigi Baronov mlajši brat. Otrok je v njih pojmovan kot objekt, odrasli zlorabljajo otroka fizično, etično, spolno ... Knjige vsebujejo eksplicitne prvine spolne zlorabe otrok. Poglejte samo knjige Ta grajski, Baronov mlajši brat, Žigana …
Vendar sama tema ni težava, težava je način obravnave problematike, trdi Blažićeva. Vitan Mal zagovarja v svojih delih dejanja storilca in ni na strani otroka, žrtve, kar je prvo pravilo prave mladinske književnosti.
In kaj o meni minister za šolstvo Jernej Pikalo?
Blažičevi je odgovoril, da ne vidi nobenih težav, če so dela pravnomočno obsojenega V. M. v učnih načrtih.
Vsak nadaljni komentar je povsem nepotreben, vseeno pa se normalen človek lahko vpraša, kakšnih moralnih vrednot so ljudje, ki krojijo knjižno obzorje našim otrokom ...
Morda bi- na koncu- rekla kakšno še na račun tako imenovanih ''duhovno obarvanih knjig'', ki od Kurjih juhic naprej s svojo agresivnostjo že dlje časa poneumljajo tudi slovensko bralstvo.
Nekaj metrov dotičnega branja sem od prijaznih prijateljic in drugih, ki so se me na ta način želeli izogniti, ko mi je bilo najhuje, prejela pred dobrimi šestnajstimi leti, ob sinovi smrti.
Od takrat naprej se jim izogibam kot hudič križu. Knjigam in tudi tistim, ki tovrstne ''zdravilnosti'', v katerih se pretaka ''čista ljubezen'', s katerimi pisci vlečejo denar iz žepov, širijo med lahkovernimi iskalci. Če mi dovolite, bi jim na tem mestu šepnila na uho, da daleč več kot dotične knjige, haskne pogovor, objem in na široko odprto srce do bližnjega …
O knjigi je moč govoriti ure in ure.
Zavedam se, da sem nanizala le za drobižek občutij, ker če bi želela vse, potem bi morala napisati knjigo.
Tiste, ki boste naleteli na moje razmišljanje, naprošam, da boste prizanesljivi z njim.
Razkrila sem vam svoje srce in svoja občutja, sprejmite jih- ali tudi ne.
Lahko pa z menoj pokramljate, morda bomo, kdo ve, skupaj prišli do kakšnih novih odkritij, ki bodo slovenski knjigi dodali novo energijo, kajti tista ''ta stara in ta običajna'' je, če me že vlečete za rokav, mičkeno zvodenela.