Sama poskušam zdravo živeti skozi vse leto. Mesa jem zelo malo, sladkega skoraj nič. Ne kadim in ne pijem alkohola, sem športno aktivna.
Ker sem upokojena, imam čas, da razmišljam tudi o tem. In v teh dneh sem razmišljala o postu. Je res dovolj za tistega, ki prekomerno pije alkohol, da se temu odreče za 40 dni? Ja, boste rekli, bolje kot nič. A vseeno, zakaj potem po postu spet prične? Mar ni škoda zdravja?
Je res dovolj, da se nekdo, ki poje veliko nezdrave hrane, le tej odreče za 40 dni? Že po tem, kako bolje se počuti med postom, bi mu lahko dalo vedeti, naj ta traja do konca življenja!
A nisem imela namena pisati o tem. Razmišljam, kako lepih bi bilo teh 40 dni, če bi se vsi postili od grdih besed, od opravljanja, od negativnih misli. Kaj ko bi za 40 dni prenehali biti zlobni, negativni, opravljivi? Kaj ko bi v času posta na vsako stvar poskušali gledati pozitivno?
Si predstavljate, kako lepši bi bil svet, če bi se vsak vsakemu nasmehnil, mu pomagal, ga pozitivno ogovoril? Si predstavljate, kako lepo bi bilo, če za 40 dni ne bi bilo jeze, kričanja, panike, nagajanja, kraj, opravljanja, tepeža, izkoriščanja?
Bi sploh znali živeti v takšnem svetu? Bi vi?
Sama pri sebi sem sklenila, da bom poskušala biti bolj pozitivna, bolj prijazna in da bom poskušala pomagati sočloveku. Da bom svoje večkrat objela in jim povedala, da sem ponosna nanje in jih imam rada. Da bom na negativne dogodke in besede poskušala gledati pozitivno.
Mi bo uspelo? Upam.
