Opažate, da se počutite veliko bolje, ko ne jeste kruha, testenin in druge hrane, ki vsebuje gluten?
Morda imate glutensko intoleranco, ki je ne smemo mešati s celiakijo.
Celiakija vs. glutenska intoleranca
Celiakija je resna bolezen, pri kateri lahko že zelo majhne količine glutena resno poškodujejo črevesno sluznico in povzročijo kopico zdravstvenih težav. Bolniki s celiakijo se morajo zato strogo držati brezglutenske diete in biti zelo previdni pri izbiri brezglutenskih živil, saj jim lahko nekajmesečno regresijo povzroči že samo to, da v njihovo jed pomočimo kuhalnico, s katero smo prej zmešali testenine z glutenom.
Ko gre za glutensko intoleranco, pa težave po navadi ne nastopijo takoj po zaužitju glutena, prav tako gluten - vsaj sprva - ne povzroča poškodb na črevesni sluznici. Po zaužitju večje količine hrane z glutenom imamo lahko prebavne težave in se slabše počutimo, med simptomi glutenske intolerance pa so tudi glavobol, nezbranost, bolečine v sklepih ter otrplost rok, nog in prstov.
Če imate glutensko intoleranco, dolgoročno gledano vsekakor ni smiselno preobremenjevati telesa z glutenom, saj si lahko nakopljete kronična vnetja prebavnega sistema, vse šibkejši imunski sistem pa posledično tudi poškodbe črevesja.
Kje vse je skrit gluten?
Pri glutenski intoleranci je torej smiselno količino glutena na jedilniku čim bolj zmanjšati oziroma ga iz jedilnika povsem izločiti. Da to ni lahka naloga oziroma da je gluten skrit v veliko več izdelkih, kot je videti na prvi pogled, po navadi odkrijemo šele, ko se lotimo brezglutenske diete.
Ali ste vedeli, da je gluten tudi v določenih mesnih in mlečnih izdelkih, kozmetiki in na poštnih znamkah, kjer ga zagotovo ne bi pričakovali?
Ko govorimo o glutenu, najprej pomislimo na kruh, pri čemer se je dobro spomniti, katera žita vsebujejo gluten - pšenica, ječmen, pira, rž in tritikala. Sledi glutena so zaradi skupnega skladiščenja s pšenico pogosto prisotne tudi v ovsu, ki pa sicer ne vsebuje glutena, temveč glutenu sorodno snov – avenin, ki lahko deluje celo protivnetno in antioksidativno.
Veliko posameznikov z glutensko intoleranco opažajo, da jim pira (ožja sorodnica pšenice) kljub vsebnosti glutena ne povzroča težav. Pira ima glede na pšenico namreč drugačno razmerje glutelinov in gliadinov, zato je na splošno lažje prebavljiva. Kako dobro sami prenašate piro, boste seveda morali s poskušanjem ugotoviti sami.
Recept za dober začetek: Novozelandski ajdov kruh iz fermentirane ajde
Da boste lažje zdržali na brezglutenski dieti, za začetek poskusite speči novozelandski brezglutenski ajdov kruh, ki je zelo nežen do črevesja, saj je izdelan iz fermentirane ajde.
Potrebujete:
- 3 skodelice zelene ekološke ajde,
- 1 skodelico vode,
- 1 žličko soli in
- začimbe po želji.
Priprava:
- Ajdo prelijte z vodo in jo pustite čez noč namakati.
- Naslednje jutro ajdo odcedite, vendar ne splahnite sluzi. Nato jo skupaj z vodo in začimbami preložite v mešalnik ter mešajte toliko časa (nekaj minut), da dobite gosto maso, podobno masi za palačinke.
- Nato jo prestavite v skledo, pokrijte, dajte na toplo in spet pustite stati čez noč.
- Naslednje jutro fermentirano ajdovo maso prelijte v pekač za kruh, jo pokrijte in ponovno pustite stati kje na toplem, da se masa dvigne za približno en centimeter. Hladnejši, ko bo prostor, dlje časa bo kruh potreboval, da vzhaja, lahko tudi do deset ur.
- Ko masa naraste, segrejte pečico na 170 stopinj Celzija ter kruh pecite eno uro in deset minut.