Moram priznati, da sem dolgo časa verjela, da so misli tiste, ki nadzorujejo nas. A dejstvo je, da temu ni tako in da smo mi edini, ki imamo pravzaprav lahko nadzor nad njimi. Zato vas danes vabim, da naredite kratko vajo, ki bo pokazala, nad čim pravzaprav imamo nadzor in nad čim ne.Preberite vsako izmed spodnjih alinej in si vzemite nekaj trenutkov, da zapisano udejanjite.
Za pomoč lahko poprosite tudi družinskega člana ali prijatelja, ki naj vam prebira zapisane alineje, vi pa zaprtih oči le sledite navodilom.
• Spomnite se dogodka iz svojih najljubših počitnic.
• Predstavljajte si sonce.
• Pomislite na limono.
• Postanete jezni.
• Bodite žalostni.
• Bodite veseli.
• Zvišajte svoj srčni utrip.
• Začnite se potiti.
• Ustavite pretakanje krvi po telesu.
• Dvignite levo roko.
• Dotaknite se svojih kolen.
• Počasi odprite oči.
Upam si reči, da ste imeli z udejanjanjem prvih in zadnjih treh alinej najmanj težav, z vsemi tistimi vmes pa nekoliko več. Vaja nam na zelo lep način pokaže nad čim imamo popolno kontrolo – nad našimi mislimi in aktivnostmi oz. tistim, kar počnemo. To pa vpliva na naša čustva in fiziologijo oz. dogajanje znotraj našega telesa.
Jeze, žalosti, veselja in drugih čustev ne moremo kar pričarati, saj so trdno povezana z našimi mislimi in aktivnostjo. Če razmišljamo o tem, da se bo v bližnji prihodnosti zgodilo nekaj slabega, se ob tem težko počutimo dobro. Če se prepiramo z drugimi, prav tako. Enako, kadar opravljamo aktivnost, o kateri razmišljamo da je dolgočasna, brezvezna, pretežka za naše sposobnosti itd.
Res je, da so naše misli pogosto tako avtomatične, da se jih niti ne zavedamo. A takoj, ko zaznavamo, da nismo dobro razpoloženi, je to lahko znak, da smo verjetno razmišljali o čem neprijetnem ali delali nekaj, o čemer nimamo dobrega mnenja. Ko se tega zavemo, te misli lahko ozavestimo in preverimo njihovo resničnost oz. se vprašamo, kaj lahko naredimo, da se bomo počutili bolje.
S tem vprašanjem se usmerjamo v razmišljanje, da smo sami gospodarji svojega življenja, da smo le mi tisti, ki lahko poskrbimo za svojo srečo oz. boljše razpoloženje. Hkrati se tudi usmerimo na razmišljanje o tem, kaj je v naši moči, kaj je tisto, kar je odvisno le od nas oz. nad čim imamo pravzaprav nadzor in nad čim ne in svoje delovanje usmerimo v izvajanje prvega.
Pogosta avtomatičnost naših misli še ne pomeni, da nimamo nadzora nad njimi, pomeni le, da smo si tako dolgo ponavljali eno in isto, da so te misli že postale naša navada. Te pa, kot vemo, z nekaj truda in vaje lahko spremenimo, zato le pogumno.
Še več o avtorici prispevka Petri Cvek in njenem delu pa boste našli tukaj in tukaj.