Vsak človek se kdaj tudi zmoti, koliko zmore. Želje so velike in večinoma bi ljudje radi zmogli več kot dejansko zmorejo. Dobro je, če se že od mladosti dalje čim bolj učiš spoznavati sebe in svoje sposobnosti. Po eni strani je dobro, videti druge in jih kdaj morda tudi posnemati, toda preveč posnemanja ni dobro. Vsak človek je svet zase in njegove meje so čisto drugačne kot meje drugih. Morda dopuščajo več, morda tudi manj in za vsakega človeka je pomembno, da se sprejema takšnega, kot je, s sposobnostmi, ki jih ima. Včasih je nevarno tudi to, da človek noče priznati svojih let, da ravna tako, kot je delal doslej, ko je bil poln moči. Toda s starostjo moči pojemajo, prihaja še marsikaj drugega, kar ovira takšno delovanje kot doslej. Ljudje, ki so radi in veliko hodili v gore, tudi na visoke vrhove, te poti naenkrat ne zmorejo več. Gospod, zdaj star že čez devetdeset let, mi je pripovedoval, kako težko mu je bilo pred leti to sprejeti, pa mu ni kazalo drugega, kot da te poti na visoke gore pusti. Tako ne bo ogrožal sebe, pa tudi drugim ne bo povzročal težav. Se pa z veseljem spominja, kako lepo je bilo pred leti tam gori.
Zdravnica, publicistka, predavateljica in prevajalka Metka Klevišar kljub upokojitvi še dandanes ostaja aktivna, pomaga ljudem, se z njimi pogovarja in odgovarja na najtežja življenjska vprašanja. Pravi, da bi se o smrti morali bolj pogosto pogovarjati.
Več boste našli tukaj.