Navadno kupimo rože za nekoga, ki praznuje, karkoli že, za razne obletnice, morda v zahvalo ali pa, ko gremo kam na obisk, Zelo malo je ljudi, ki kupi šopek ali pa cvetlični lonček sebi v veselje. Včeraj mi je telefonirala prijateljica in mi vsa vesela pripovedovala, da si je kupila lepo ciklamo. Zdaj je na oknu in jo hodi tja občudovat. Pa še fotografijo mi je poslala. Bila sem navdušena in sem se začela spraševati, kolikokrat naredimo kaj takšnega zase. Navadno za druge. Morda se nam zdi škoda dati nekaj denarja zase, morda smo bili tudi tako vzgojeni, da je treba poskrbeti za druge, ti sam pa ostani skromen. Seveda je tudi to dragoceno, je pa zelo dragoceno tudi, če znaš v pravi meri poskrbeti tudi zase, se česa res razveseliti. To so lahko čisto majhne stvari, ki tudi ne stanejo veliko, ki pa so namenjene prav meni v veselje. Kdor zna tako razveseliti sebe, bo znal razveseliti tudi druge. S ciklamo ali s kakšnim drugim cvetjem ali pa tudi s čem drugim. Včeraj sem videla, da so ljudje, ki to znajo.
Zdravnica, publicistka, predavateljica in prevajalka Metka Klevišar kljub upokojitvi še dandanes ostaja aktivna, pomaga ljudem, se z njimi pogovarja in odgovarja na najtežja življenjska vprašanja. Pravi, da bi se o smrti morali bolj pogosto pogovarjati.
Več boste našli tukaj.