Veliko vdov poznam, malo starejših ali mlajših od mene in se z njimi pogosto pogovarjam. Zelo rade pripovedujejo o svojih otrocih in vnukih, ki jih obiskujejo in one jim pripravljajo kosila in mnoge priboljške.
Zdaj teh obiskov ni, pogovarjajo se samo po telefonu (op. a.: čas koronavirusa). Nič ne tožijo. zelo dobro znajo biti same. Presenečajo me prav s tem, kako znajo biti same. Presenečajo pa me tudi otroci in vnuki, ki tako lepo skrbijo zanje, česar človek prej niti ne bi pričakoval. Včasih kaj nakupijo zanje, prinesejo do praga in potem takoj odidejo, ne da bi se srečali. Pravijo, da morajo poskrbeti za babico in je nikakor ne ogrožati s svojo prisotnostjo.
Obojih je človek lahko samo vesel, Babic, ki znajo biti same, in vnukov, ki tako skrbijo zanje.
Zdravnica, publicistka, predavateljica in prevajalka Metka Klevišar kljub upokojitvi še dandanes ostaja aktivna, pomaga ljudem, se z njimi pogovarja in odgovarja na najtežja življenjska vprašanja. Pravi, da bi se o smrti morali bolj pogosto pogovarjati.
Več boste našli tukaj.