Na zelo različne načine lahko pokažemo, da nam je hudo, da trpimo, ali pa tega včasih sploh jasno ne pokažemo in ohranimo marsikaj zase. Vsak zase najbolj čuti, kako naj ravna v takšnih primerih. Če imaš poškodovano nogo ali roko, morda celo v mavcu, se to že od daleč vidi in ni treba niti veliko razlagati. Tudi če si ves shujšan in upadel, se že od daleč vidi, da nekaj ni v redu. Veliko pa je najrazličnejši stisk, ob katerih drugi na zunaj sploh ne opazijo, da je kaj narobe, čeprav je stiska lahko zelo velika. Tudi ljudje smo zelo različni. Nekateri o tem govorijo, nekateri tudi stokajo, sem in tja celo pretiravajo, drugi pa so spet tiho in o tem ne spregovorijo nikomur ali samo najbližjim svojcem. Sem in tja celo slišimo koga reči: "Saj ti ni nič hudega, odlično izgledaš." Marsikomu se zdi čisto odveč, da bi drugim razlagal, da zunanji izgled še zdaleč ne odkrije resnice. Zato moramo biti zelo previdni s takšnimi izjavami. Če človeka dobro poznamo in smo si z njim blizu, je dobro, če ga preprosto povprašamo, kako se počuti, ali ima kakšne težave. Če bo hotel, bo povedal. Vidimo samo, kako previdni moramo biti pri presojanju, kako gre komu.
Zdravnica, publicistka, predavateljica in prevajalka Metka Klevišar kljub upokojitvi še dandanes ostaja aktivna, pomaga ljudem, se z njimi pogovarja in odgovarja na najtežja življenjska vprašanja. Pravi, da bi se o smrti morali bolj pogosto pogovarjati.
Več boste našli tukaj.