O menopavzi, o negativnih učinkih in o tem, kdaj je potrebna hormonska terapija ter o tem, kako najlažje blažiti negativne učinke, smo se pogovarjali z ginekologinjo Darjo Gašperlin Dovnik.
Kdaj govorimo o prezgodnji menopavzi? Kakšni so znaki? Zakaj do nje pride? Ali je prezgodnja menopavza pogosta težava pri ženskah?
Menopavza pomeni zadnjo mesečno krvavitev v življenju ženske. Njen nastop lahko potrdimo takrat, ko eno leto ni več menstruacije. Pri nas nastopi to obdobje povprečno pri 51. letih starosti. Individualno so precejšnje razlike, zelo odvisne od tega, kdaj je mati izgubila menstruacijo in od kajenja. Kajenje vpliva izredno negativno in lahko povzroči prezgodnjo prenehanje funkcije jajčnika in prekinitev menstruacije. Če pride do menopavze pred 40. letom govorimo o prezgodnji menopavzi, če med 40.- 45. letom pa o zgodnji izgubi menstruacije.
Prezgodnja izguba menstruacije je pri ženski seveda povezana z neplodnostjo, lahko pa tudi s splošnim slabim počutjem, vročinskimi navali, utrujenostjo, povečanim znojenjem, glavoboli, kasneje pa z osteoporozo, večjo ogroženostjo za kardiovaskularne incidente, suho kožo in sluznicami.
Vzroki za prezgodnjo menopavzo so lahko zunanji, kot na primer kajenje, avtoimune bolezni različnih vrst, infekcijske bolezni, kot je mumps, operativna odstranitev jajčnikov iz različnih razlogov, obsevanje po rakavih boleznih, kemoterapiji ali notranji, torej genetski.
Pred 45. letom starosti izgubi menstruacijo kakih 10 % žensk.
Kdaj se največkrat pojavijo prvi znaki menopavze in kakšni so?
Prve težave v zvezi z menopavzo se lahko pojavijo že več kot 10 let predno menstruacija zares preneha. Navadno sprva kot nekoliko bolj izražen predmenstrualni sindrom, utrujenost pred menstruacijo, nočno znojenje, vročinski polivi, pa glavoboli, bolečine v sklepih, brezvoljnost, mravljinčenje, razdražljivost, depresija. Trajajo različno dolgo, lahko tudi leta po tem, ko je menopavza le še spomin. Četrtina žensk ima zelo hude težave, četrtina jih sploh nima. Polovica vseh pa ima povsem znosno simptomatiko.
Zakaj je včasih v obdobju menopavze potrebno hormonsko zdravljenje? Kakšni so ti hormoni? Kako vplivajo na žensko? Kaj izboljšujejo? Imajo negativne stranske učinke in katere?
Hormonsko nadomestno zdravljenje svetujemo, če je ženska mlada izgubila menstruacijo. Če nastopi menopavza pri 30. letih, je jasno, da moramo hormone nadomeščati, nekako do 45. leta. Nadomeščamo estrogen in progesteron v različnih oblikah. Lahko kot tablete, kot intrauterini sistem z dodatkom nalepk, kot pršilo … Odvisno seveda od tega, ali ženska ima maternico ali je nima. Če je nima, nadomeščanje progesterona ni potrebno.
Hormoni izboljšajo splošno počutje, simptomi in znaki menopavze lahko v celoti izginejo. Poveča se kostna gostota in zmanjša možnost zlomov. Hormoni minimalno povečajo tveganje za raka na dojki, ki je na splošno v populaciji že tako veliko. Pomembno je, da povečajo možnost nastanka strdkov, kapi, embolije …, celo raka na pljučih, če ženska kadi. Ne dajemo jih kadilkam. Izogibamo se jim pri ženskah, ki so ogrožene za kardiovaskularne incidente, kot so ženske s preveliko težo, povečanim sladkorjem v krvi, večjim krvnim pritiskom, dedno nagnjenostjo h kapi …
Ali lahko hormonsko terapijo nadomestimo s čim drugim? Obstaja kakšna bolj naravna alternativa?
Ne! A alternativ je veliko. Od soje, do grozdnate svetlike in črne detelje, večina vsega v začetku nekoliko pomaga tistim, ki rade verjamejo v uspeh svojega nakupa. Če človek plača za neko sredstvo, bo to kratek čas delovalo kot placebo. V resnici ni čudežnih tablet. Nobena z resnimi težavami še ni teh trajno rešila s takimi pripravki.
Katera živila naj bi uživale ženske, ki vstopajo v obdobje menopavze? Ali lahko s prehrano lajšamo negativne učinke menopavze?
Soja naj bi imela prijemališče na enakem receptorju kot estrogen in naj bi nekoliko koristila. V krajih, kjer jedo veliko soje, je manj klimakteričnih težav. To je nekaj časa veljalo a ne priporočam, da se katera loti prehrane s sojo, kot glavnim živilom.
Mislim, da ni hrane, ki bi urejala te težave. V tem obdobju bi le predlagala, da ženske ne iščejo, kaj naj bi še zdravega pojedle. Naj le jedo nekoliko manj. Naj ne pridobijo 10-15 kg le zato, ker so prišle v tista leta. Debelost pomeni tleče vnetje in bolezen. Hrana naj bo skromna po količini in bogata na hranilih. Dovolj koristnih maščob, beljakovin, vlaknin, pa malo ali nič dodanega sladkorja. Ogljikovi hidrati v obliki zdravih kaš, zelenjave in sadja.
Kaj svetujete ženskam, ki vstopajo v menopavzo? Kako se najlažje spopasti s tem obdobjem življenja?
Ženskam svetujem spremembo življenjskega sloga, kar jim lahko najbolj učinkovito pomaga premagat čas.
Gibanje: skoraj vsaka ženska je prepričana, da ona pa giblje že dovolj. Saj ima gospodinjstvo, pa službo, vrt, otroke, vnuke, celo moža … Pa ni tako.
V obdobju po menopavzi začne pospešeno propadat mišičnina in kostnina. Oboje se ohranja ali celo izboljša z vadbo za mišično moč. Ta naj se izvaja dvakrat na teden po eno uro, v majhnih skupinah, ki naj jih vodi kineziolog. Le ta ima dovolj izobrazbe, da žensko nauči pravilnega izvajanja gibov, tudi če že ima zdravstvene težave. Pozna ogromen nabor vaj, ki jih neprestano spreminja. Mišica se na enake stimuluse navadi in ne reagira več nanje. Stalno ponavljanje enakih vaj ne prinaša koristi. Trenerji ali celo medicinske sestre s kratkim tečajem za vadbo niso pravi naslov za ženske v menopavzi. Ko pride do poškodb zaradi napačnega izvajanja vaj je prepozno. Po drugi strani pa premalo intenzivna in enolična vadba ne pelje v izboljšanje.
Vadba naj poteka po protokolu, ki vključuje na začetku ogrevanje, poleg vaj za moč, ki potekajo v serijah pa na koncu tudi vaje za razteg in ravnotežne vaje.
Takšna vadba izboljšuje druga kronična nevnetna obolenja, kot so sladkorna bolezen, visok krvni pritisk, nevrodegenerativna obolenja, poveča odpornost na infekcijske bolezni, zmanjšuje možnost raka na dojki in črevesju, poveča voljo do življenja in ugodno vpliva na težo.
Poleg vadbe moči priporočamo pol ure hitre hoje dnevno. To lahko nadomestimo s plavanjem, vožnjo kolesa, plesom, hojo v hrib ali nečem podobnim, kjer se temeljito predihamo.
Možganska aktivnost: vse življenje se moramo česa učiti. To je posebno pomembno v obdobju menopavze, ko se staranje nekoliko pospeši. Izberimo aktivnost, ki nam je blizu, nekdo morda več rešuje križanke ali druge odvozlanke, drug se morda poglobi v zgodovino ali bere knjige v tujem jeziku. Vsak dan se moramo nečesa novega naučiti. Ljudje, ki so vse življenje možgansko aktivni, imajo manj možnosti za razvoj demence.
Socialni kontakti: o vseh problemih se je koristno pogovarjat in veliko družit. Človek ne sme nikoli ostati sam, še zlasti ne takrat, ko ima težave. Ženskam v menopavzi navadno predlagam, da sebe postavijo na prvo mesto. Ženska, ki zna na opisan način poskrbeti zase, je v dobri fizični, umski in emocionalni kondiciji. Samo taka lahko svojo energijo z veseljem prenaša na druge in zanje še v poznih letih tudi naredi kaj dobrega.
Ta tri priporočila, enostavna in vsem znana, pa za večino pomenijo skok v mrzlo vodo.
Žal ni čudežnih tablet, ki bi blagodejno odpravile probleme menopavze in bile brez stranskih učinkov.
Če pa zaplavamo v hladni vodi, ki je morda res mrzla le prvi hip, je občutek, ko pridemo ven zares nekaj, kar vam priporočam doživet.
Se vidimo na telovadbi!