Milena Miklavčič: Vrednosti in vrednote

Številne luči, ki jih decembra prižgemo tudi na prostem, včasih zameglijo pogled na realno stanje. Oziramo se proti nebu in radostno vzdihujemo, ko od blizu opazujemo mavrično igranje brez števila barv, ki se v soju žarnic prelivajo med seboj.
Milena Miklavčič (Foto: Osebni arhiv)
Milena Miklavčič (Foto: Osebni arhiv)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila

December je tudi čas, ki nas –kot zakleto- sili k razsipnosti. V nas se prebudi želja po nakupih, hrepenenje po imeti nekaj od tistega, o čemer smo čez leto le sanjali. Odpiramo denarnice, vlečemo ven plačilne kartice in molimo, da bi bilo na njih ja še toliko razpoložljivih sredstev, da bi lahko ugodili tem sanjam.

In če se nam je še sredi mrkega in deževnega novembra zdelo, da imamo strašno razsipno vlado, so takšne govorice v predprazničnem vrvežu malodane čez noč potihnile, kot bi nam postalo nerodno, da se sploh spotikamo ob tovrstna polena.

Žal je bilo že od nekdaj tako: na eni strani so tisti, ki si lahko privoščijo ekskluzivne jadrnice, pa zasebna letala, umetniške slike, za katere odštevajo vrtoglave vsote, pa ljubice, ki jih s pomočjo lepotnih kirurgov ohranjajo večno mlade, na drugi pa smo običajni smrtniki. Takšni, ki si bomo za časa življenja težko privoščili vse (materialno), po čemer nam hrepeni srce.

Odraščala sem v času, ko je bilo šparanje visoko cenjena vrlina. Že otroci smo imeli šparovčke, s pomočjo katerih smo si lahko kupili nove čevlje, kakšno knjigo, šolske potrebščine. V Žireh je bilo le nekaj manjših štacunc, v katere smo šli s ''plonk listkom'' in kupili najnujnejše. Danes se trgovski centri odpirajo kot po tekočem traku, pa se vseeno zdi, da jih je še zmeraj premalo, da komaj zmorejo sproti zadovoljevati naše želje in potrebe po imeti vedno več.

Če bi bila paranoična, potem bi verjela, da sedi nekje v ozadju kakšen tip, ki drži v roki niti in nas – ubogo ljudstvo- usmerja sem in tja kot marionete.

Pa da bi to ljudstvo ne bilo preveč pametno in razsodno, jih prične obilno futrati s turškimi in španskimi nadaljevankami in za vsak slučaj še z resničnostmi šovi. Včasih, ko poslušam, kaj ljudje govorijo, se boleče zavem, da je zahrbtni namen dosegel svoj cilj, saj zdrava pamet in razsodnost počasi izginjata. Svojo piko na i dodajajo še pogrošne revije, v njih pa se lahko bralec naslaja ob znanih osebnostih, ki jih zanima le, kako bodo Bogu in sebi kradli čas za pregrešne užitke tega sveta. Bralci in gledalci naštetega tako postajamo vedno bolj zasvojeni- podobno- kot če bi si vbrizgavali v žile potrošniški heroin.

Občutek za realnost nam zameglijo lepe obleke, šampanjec, ki ga pijejo znane face s Tv ekranov, pa njihove toalete, medsebojna ljubezenska razmerja in življenje na veliki nogi. In ob branju se marsikdo identificira s tisto peščico, zaradi katerih so se razne rumene revije tega sveta tudi ''rodile''.

V teh dneh otroci pišejo pisma Miklavžu in Božičku. Opažam, da imajo lastnih želja bolj malo, zato si pomagajo s katalogi različnih trgovin. Kako žalostno. Ko sem bila lani prav ob tem času med osnovnošolci, sem jim želela na koncu podariti eno od svojih otroških knjig. Pa so le skomignili z rameni, češ, kaj nam bo? ''Če jo prinesem domov, me bo mami prisilila, da jo preberem,'' je odkritosrčno povedala deklica, ki je sedela v prvi klopi.

Ko sem jih vprašala, česa si želijo, so tudi oni skomignili z rameni. Potem so se le razgovorili in povedali, da si želijo postati bogati in slavni, meneč, da bodo le tako lahko srečni, pa še delati jim ne bo treba. Ena od punčk (5. razred) pa je omenila, da ji je mami rekla, da se bo tako in tako bogato poročila.

Otrokom vtepamo v glave, da je zunanja lepota vse, kar potrebujejo. Medtem ko sedimo zraven televizije in ob pogledu na bleščeče nasmeške, ki si jih tisti, ki jih občudujemo, izmenjujejo med seboj, pozabljamo na realnost, v kateri živimo, pa na to, da bi par pridnih rok iz našega (zanemarjenega) brloga naredilo prav prijazno in prijetno bivališče.

Zadnjič je mojo sosedo Mico obiskala njena snaha, še bolj sitna in našpičena kot po navadi. Menda bodo v njeni firmi odpuščali, je rekla in čakala, da bo Mica naredila kakšen čudež, da to ne bo doletelo tudi nje.

Mica pa, nebodigatreba, zine ne da bi prej dobro premislila:«No, draga moja,« ji reče,« boš pa spet sedla v šolske klopi in se priučila kakšnemu drugemu bolj zaželenem poklicu.« Njena snaha brez besed vstane, jezno zaloputne z vrati, češ, to pa ne gre, mi na kraj pameti ne pade, da bi se izobraževala, pa amen, pika. Nimam časa za to!

Mica je zmajala z glavo, več kot toliko pa ni komentirala. Ker pa v prostem času, ko ji Nace ne visi za vratom, prebere še kaj drugega kot pogrošne revije, je vedela, da brez učenja in prilagajanja ne bo šlo. Pa ni važno, koliko smo stari, napočil je čas, ko se bo treba nenehno izobraževati, če ne bomo želeli nasankati.

Novodobni čas z vsemi svojimi grdimi razvadami je kriv, da ob bleščicah in umetni lepoti, ki se nam ponuja z vseh panojev in ekranov, pozabljamo na tisto lepoto, ki jo nosimo v sebi. Pozabljamo na čustva, katere bi morali med seboj deliti in se ob njihovi toploti ogreti takrat, ko bi bili potisnjeni ob zid. Pozabljamo, da sploh ni pomembno, če ima kdo malo večja ušesa ali kilogram več, kot priporočajo lepotna merila.

V hitenju, ki ne vodi nikamor, bi se morali ustaviti in sočloveku prisluhniti, da bi znova začeli ceniti tisto, kar se skriva v naši duši.

Še ena prigoda: ko sem nekoč brala svoje pravljice v neki šoli, me pocuka za rokav deklica, in mi reče: »Vi pa že ne znate pisati knjig, ker ste že stari in grdi.«

Učiteljica se je ob njenih besedah obrnila stran in se drobno nasmehnila, mene pa je zabolelo srce ob misli, kakšne vrednote so bile temu otroku položene v zibelko.

Ob dnevih, kakršni prihajajo, se tudi zato nehote sprašujem, mar res bogatimo svoje življenje le s stvarmi, ki imajo vrednost in ne s stvarmi, ki so vrednote?

O AVTORICI PRISPEVKA:

Te dni je izšla nova knjiga avtorice Milene Miklavčič.

Ste se že kdaj vprašali, ali je med pregovorom jabolko ne pade daleč od drevesa in molkom, ki marsikje vlada  znotraj družine kakšen enačaj?
Je! 
Ker se različne generacije ne pogovarjajo med seboj, ker si ne izmenjujejo izkušenj, se, žal, dogaja, da tudi vnukinje pogosto  ponavljajo napake, ki so se zgodile njihovim babicam.
Iz številnih zgodb, zapisanih v štirilogiji Ogenj, rit in kače niso za igrače, se lahko tudi učimo iz napak drugih. 
 
Te dni je izšla še ena knjiga z naslovom Ženske
Več o njih pa lahko preberete in si jih tudi naročite na povezavi: https://jutri-2052.blogspot.com/
 
Milena Miklavčič je ambasadorka MojaLeta in pravi "od nas samih je odvisno, s katero nogo bomo vstali. To je recept za uspešno življenje, ne nazadnje tudi v zrelih letih."

 

 

 

 

 

 

 

Spremljajte Moja leta na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Milena Miklavčič Veseli december
Morda te zanima tudi:

Univerza za tretje življenjsko obdobje praznuje izjemnih 40 let

V teh dneh Univerza za tretje življenjsko obdobje prazn...

Starost kot priložnost: skriti razvojni potencial starosti

V zavodu OPRO menijo, da mnoge današnje politike, progr...

IDEJE ZA POMLADNO USTVARJANJE: Ustvarjalne minutke z vnuki

Ku-ku, ku-ku, pomlad je že tu. Narava se prebuja in nek...

Izšla je aprilska revija Vzajemnost 2024

V aprilski Vzajemnosti pišemo tudi o tem, kako živijo u...

MojaLeta darilo – nagrajenke meseca marca

V preteklem mesecu ste se potegovali za tri prekrasna d...

Slovenija, častna gostja na knjižnem sejmu v Bologni – predstavitev programa

Slovenija se bo prihodnji mesec kot častna gostja preds...

Milena Miklavčič: "Veliko ljudi je sram obujati tovrstne spomine, mene ni."

Velika noč je največji krščanski praznik ne le zaradi d...

Začel se je 16. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje BOBRI

Babice in dedki, če razmišljate, kako bi popestrili dan...

STROKOVNJAKINJA ODGOVARJA: Kako pripravimo dober setveni načrt?

Zakaj je pomemben setveni načrt? Kako ga pripravimo? Na...

Dan žena: navdihujoči citati močnih in uspešnih žensk

Ali veste, zakaj praznujemo mednarodni dan žena? Zbrali...

Izšla je marčevska revija Vzajemnost 2024

Zdravnik mora biti pacientu naklonjen, vzeti si mora ča...

7 razlogov, zakaj je dedek pomemben v življenju otrok

Vpliv starih staršev na otrokovo življenje je zelo veli...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Starejše novice:
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Barbara Bizovičar

Barbara Bizovičar
popotnica


"Sklenila sem, da ne bom več sanjala o življenju, ampak svoje sanje živela!"

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2024 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.