Ko sem se pred dnevi pogovarjala z vrstnico iz mladosti, ki jo je - pa ne prvič - neka druga ženska zaradi ''mačje dlake v jajcu'' pošteno zlasala in opraskala po obrazu, sem bila zgrožena. Kako je to mogoče?
Pred petimi leti...
…se je pri meni oglasil zakonski par v želji, da mi pove svojo nič kaj prijetno življenjsko zgodbo. Za v knjigo, sta rekla.
»Lahko pa jo objaviš tudi na Facebooku, morda bo komu v poduk!«
Posedli smo se in niti še nismo popili kave, ko sta se že začela prepirati. Pravzaprav je bila ona tista, ki je vedno bolj povzdigovala glas. Potem je ukazovala možu, naj bo tiho, ker je bedak, nakar se je obrnila k meni rekoč, naj je ne gledam kot ''zabodena krava''.
Njena jeza se je, za čuda, razblinila prej, preden sem prišla do sape. Vmes je moža nekajkrat celo pobožala po licu. Čez kakšno uro je ukazala: «No, zdaj pa lahko greva, lepo smo se pogovorili, gospa (jaz) bo imela kaj pisati.«
Moram reči, da kakšnega podobnega srečanja do tistega zanimivega torka še nisem imela. Sem in tja se je zgodilo, da sta se partnerja vpričo mene sporekla, a to sta storila na primeren način. Zavedala sta se, da nista doma, da sta na ''tujem'' terenu, kjer se morata drug do drugega pač malo bolj vljudno obnašati.
Pa bi na ta par že pozabila, če se ne bi lani septembra pri meni oglasil On. Ni prišel sam, spremljala ga je starejša hčerka. V Žiri je pripeljal sina, ki je imel pri nas košarkarsko tekmo.
Povedal mi je, da sta šla z ženo kmalu zatem, ko sta se oglasila pri meni, narazen. Skupno življenje je postalo nevzdržno. Otroka sta imela težave s koncentracijo in uspehom v šoli.
»Za vse sem bil, po njenem, jaz kriv,« je dejal obiskovalec.
»Sosedje in prijatelji so s prstom kazali name, žena je zahtevala, da po ločitvi gresta otroka z njo. Bil sem grešni kozel, ona je bila žrtev. Nikomur, ki je sodeloval v ločitvenem postopku, ni padlo na pamet, da bi lahko bilo tudi drugače. Šele potem ko sta otroka vztrajala, da ostaneta po ločitvi pri meni, so zastrigli z ušesi.«
Bivša žena je še kakšni dve leti nagajala, potem pa je našla novo žrtev in od takrat naprej jim da mir.
Miha in njegove zgodbe
V tako imenovanih ''starih časih'' so se miličniki zelo neradi vtikali v družinsko življenje. Miha pravi, da so bili na načelni ravni celo solidarni z moškim, ženski pa so radi poočitali, naj malo manj ''vrti jezik''. Ko mi je zaupal svojo prvo izkušnjo z nasiljem v družini, mu je bilo kar malo nerodno.
»Okoli dveh zjutraj so nas poklicali v nek večstanovanjski blok. Čeprav je bilo sredi noči, so malodane v vseh stanovanjih gorele luči. Nekaj časa smo zvonili na vratih, a ker je bil za njimi tak direndaj, da nas verjetno ni nihče slišal, smo na prigovarjanje enega od sosedov vdrli. Ženska je vsa krvava sedela na kavču, njen mož pa je objemal taburet in poskušal vstati takoj, ko nas je zagledal. S kolegom sva planila proti njemu, ker sva bila prepričana, da je on krivec. Tedaj pa se že omenjeni sosed oglasi za najinim hrbtom, češ pustita ga pri miru, njo zagrabite in jo odpeljite s seboj. Preden nam je uspelo, da smo jo obvladali, je enega od kolegov na vso moč ugriznila v roko.
Po tem dogodku sem še nekaj časa spremljal usodo te družine. Ženska je bila od vraga, ni pretepala le moža, nasilna je bila tudi do drugih stanovalcev.«
Nekoč, v starih časih
Nič kaj prijetne zgodbe se za zakulisjem odvijajo tudi v kolektivih, kjer prevladujejo ženske. Pa ne od danes - od zmeraj! Mobinga v obliki psihičnega, zelo pritlehnega in prefriganega nasilja je ponekod toliko, da se včasih zdi, da ga ni junaka, ki bi mu uspelo presekati Gordijski vozel.
Spet se spominjam zgodb iz tako imenovanih ''starih časov''. Še po vojni je bilo v navadi, da so ženinu svetovali, naj prej, preden svojo izvoljenko zaprosi za roko, kakšen dan ''pusti srce doma'', na oglede pa pošlje ''samo oči''. Kaj je to pomenilo? Če bo ugotovil, da je nevesta podedovala preveč negativnih lastnosti, na prvem mestu je bila takrat prepirljivost, potem stori ženin najbolje, da se ji odpove in si poišče drugo. Ljudje so bili jako previdni:; vedeli so, da jabolko ne pade daleč od drevesa. In če se zgodi, da je hči preveč podobna materi, to prinese v zakonu veliko težav.
Koliko nasilja je bilo med taščo in snaho! Stara sem bila kakšnih pet ali šest let. S prijateljico sva se igrali v pesku, na dvorišču, ko se iz hiše zasliši vpitje. Prijateljičina mama je imela v roki bič in z njim tepla tasta, da je bil ta, ko se je zrušil na tla, že ves krvav.
Danes bi težko našli mlado žensko, ki bi se sprijaznila, da sama podpira tri vogali hiše. Zakonci si, če le lahko, zelo pravično delijo bremena, do katerih pride v vsakdanjem življenju. Zadnjič sem slišala, da bodo po novem gradili stanovanja, ki bodo imela namesto kuhinj samo ''pogrejevalnike''. Mar to pomeni, da se bo tudi vloga družine, skupnih obedov gradila na drugačnih temeljih? Bodo odpadla tudi gospodinjska dela? Bo v takšni skupnosti sploh še kaj prostora za otroke?
Iz leta v leto je manj porok in še manj novorojenih otrok
Pred kakšnimi šestimi leti sem sedela s skupino študentk na klopi v študentskem naselju. Pogovarjale smo se o moških, o partnerstvu, o ''ljubezni za vse življenje''. Sogovornice so prisegale na samskost, na neodvisnost, na kariero brez obveznosti.
»Če so potrebe prehude, pokličem frenda, pride na neobvezen seks, ko ga je konec, se obleče in gre. Kaj lepšega!« so si bile enotne.
Nič več ni tako, kot je bilo
Se še spomnite številnih primerov medvrstniškega nasilja, ki smo mu bili priča v zadnjih nekaj letih? Na strehi celjskega nakupovalnega centra je več posameznic fizično in verbalno napadlo dekle. Incident je opazovalo več najstnikov in celo najstnic, ki so dogajanje snemali in nasilje spodbujali. Mladoletna dijakinja je v Domu starejših občanov Trebnje med opravljanjem počitniškega dela izvajala telesno nasilje nad varovanci, posnetke pa nato objavila na družabnih omrežjih.
»Dekleta se med seboj precej krvavo stepejo, tako kot so se včasih fantje. Moram kar močno poseči vmes,« je dejal eden od varnostnikov na OŠ.
Za konec:
Znanec, ki ga je mama pri treh mesecih zavrgla, je pa sicer pesnik po duši, je zapisal:«Živimo v nori družbi, v kateri je vse obrnjeno na glavo: vedno več je žensk, ki so izgubile materinski čut in ženstvenost. Babica bulji v Sulejmana na televiziji, njena hčerka išče partnerje na Tinder portalu, vnukinja pa pošilja sošolki ogabna in zelo sovražna sms sporočila na račun njenih kilogramov.«
O AVTORICI PRISPEVKA:
Več zanimivih in navdihujočih vsebin, ki jih ustvarja Milena Miklavčič lahko prebirate tudi na njenem blogu https://jutri-2052.blogspot.com/
Milena Miklavčič je ambasadorka MojaLeta in pravi "od nas samih je odvisno, s katero nogo bomo vstali. To je recept za uspešno življenje, ne nazadnje tudi v zrelih letih."